Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo so včeraj organizirali javno predstavitev predloga zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE), ki je v zadnjem času v javnosti dvignil precej prahu. Predstavniki vodarske stroke so opozarjali na nesprejemljivost postavljanja sončnih elektrarn na vodovarstvenih območjih in na jezerih v gramoznicah, ki so povezana s podzemno in pitno vodo, predstavniki kmetijske stroke so bili kritični do dvojne rabe kmetijskih zemljišč in elektrarn na (prvovrstnih) kmetijskih zemljiščih, predstavniki urbanistov na njihovo nenačrtovano in množično umeščanje v naselja … Drug za drugim so strokovnjaki ponavljali tudi, da pogrešajo večjo vključenost stroke v zakonodajne postopke.

Z včerajšnjim dogodkom so torej na ministrstvu skušali pokazati, da so njihovim kritikam prisluhnili – pa četudi šele tik pred sprejemom predloga zakona na vladi. Predlog zakona o umeščanju OVE bo vlada po pričakovanju ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra potrjevala februarja, državni zbor pa maja, in sicer po rednem zakonodajnem postopku. Prihodnji teden naj bi predlog zakona poslali še v tretji krog medresorskega usklajevanja.

Na jezerih v gramoznicah
panelov ne bo

Spremenjenega predloga zakona na ministrstvu še niso objavili, saj pravijo, da je predlog še v procesu spreminjanja, so pa v včerajšnji predstavitvi nakazali, da so upoštevali nekatere ključne vsebinske pripombe stroke. Na področju umeščanja sončnih elektrarn na vodna zemljišča so po besedah Mirne Tomažin iz predloga zakona črtali možnost umeščanja sončnih elektrarn na ojezerjene gramozne jame in namakalna jezera. »Od vseh vodnih zemljišč, ki smo jih imeli prvotno zamišljena, so v predlogu ostala le še premogovniška jezera. V Sloveniji točno vemo, katera so to, in sicer jezera v savinjsko-šaleški regiji, pri čemer je aktualno zlasti Šoštanjsko jezero, delno pa tudi Velenjsko. Ta jezera so z ekološkega vidika zaradi posledic rudarjenja že degradirana,« je umeščanje sončnih elektrarn na premogovniška jezera utemeljila predstavnica ministrstva. »Poleg tega za savinjsko-šaleško regijo velja, da je na ravni EU vključena v proces prestrukturiranja premogovnih regij in ima zelo dobro razvito energetsko infrastrukturo. To bi bilo smotrno izkoristiti – tudi ko bomo proizvodnjo premoga enkrat opustili – za proizvodnjo zelene električne energije, na primer zelenega vodika.«

Iz predloga zakona je po njenih besedah umaknjena tudi možnost postavljanja sončnih elektrarn na vodovarstvenih območjih drugega reda, na vodovarstvenih območjih tretjega reda pa bodo te dovoljene le ob izvedeni analizi tveganja. Opozorila je tudi, da se v javnosti pojavljajo informacije o tem, da se sončne panele čisti s kemikalijami, kar ne drži. »Za profesionalno čiščenje panelov se uporablja navadna voda, očiščena apnenca in drugih mineralov, v kombinaciji z namenskimi ščetkami. Seveda pa se da na trgu dobiti marsikaj. Prav zato smo v zakonu izrecno predpisali, da se tovrstne naprave, ki so postavljene na vodovarstvenih območjih, vodnih zemljiščih in kmetijskih zemljiščih, lahko čisti samo in izključno z vodo,« je poudarila.

Previdnejši tudi pri
kmetijskih zemljiščih

Previdnejši pristop so, kot kaže, na ministrstvu ubrali tudi pri umeščanju sončnih elektrarn na kmetijska zemljišča. »Po posvetovanju z ministrstvom za kmetijstvo smo se odločili, da je za regulacijo agrofotovoltaike, kot smo si jo najprej zamislili, še prezgodaj. Domet zakona smo zato na tem področju bistveno zožili, in sicer na način, da bi bila postavitev tovrstnih naprav brez spremembe namembnosti zemljišča mogoča samo na kmetijskih zemljiščih, ki so po dejanski rabi evidentirana kot kmetijska zemljišča v zaraščanju, in na trajnih travnikih z boniteto do trideset – vse to seveda ob soglasju ministrstva za kmetijstvo,« je povedala Mirna Tomažin. »Želja nas energetikov je sicer, da bi zakon omogočal postavitev tovrstnih naprav tudi na trajnih nasadih. Če se nam bo o tem uspelo dogovoriti, bo pogoj izvedba ustrezne študije v Sloveniji – zelo so namreč pomembne študije v lokalnem okolju – in sprejem pravilnika o tehničnih pogojih za postavitev takšnih naprav,« je dodala.