V ožji krog kongresne dejavnosti sodijo sejemski in kongresni centri, organizatorji sejmov, kongresni organizatorji, kongresni hoteli in posebna prizorišča, med podporna podjetja pa so uvrščeni ponudniki sejemske in razstavne opreme, catering, moderatorji in govorci, prevajalske agencije, ponudniki koncertnih konstrukcij in tribun, scenografi, ponudniki multimedijskih storitev, oblikovalci, arhitekti ... Širši krog podpornih podjetij vključuje še turistične destinacije, kongresne urade in organizatorje potovanj, hotele in ostale ponudnike prenočišč, taksiste, rent-a-car podjetja, športna prizorišča in arene, ponudnike izobraževanj, seminarjev in treningov, letalski, avtobusni in železniški promet, restavracije, bare, dobavitelje hrane in pijače, gledališča, opere .... Zelo raznolika množica podjetij torej, zato je tudi učinek kongresne dejavnosti zelo širok in pomemben. Ne le zato, ker je po izteku glavne sezone izvrstna dopolnitev sezonskemu oziroma prostočasnemu turizmu.

Povezljivost je težava, a ne edina

Odkar je šla Adria Airways v stečaj in je Slovenija s svetom razmeroma slabo letalsko povezana, je pogosto slišati opozorila, da to škoduje tudi kongresni dejavnosti v Sloveniji. A ni čisto tako, opozarja ekonomist Mark Tajnikar. »Tudi na ekonomski fakulteti smo organizirali kongrese ali nudili vsaj prostor zanje, zato se mi letalski prevoz niti ne zdi najbolj pomemben. Ljudje iz akademskih krogov znajo priti tudi z vlaki in avtobusi, mnogi imajo tak prevoz celo raje, da spoznajo Slovenijo, potem ko z letalom priletijo v Zagreb ali Trst. A pri nas so obupno slabe tudi druge povezave, saj je, tudi če letalo prileti na Brnik, potem zelo težko priti na Bled, v Portorož ali Postojno. Zato so tamkajšnji kongresi vse bolj lokalnega, in ne mednarodnega značaja. Za kongrese nam zato ni ravno treba imeti svojega letalskega prevoznika, ampak še kaj drugega. Tudi bolj razvito znanost, ki lahko prispeva k izpeljavi dobro obiskanih velikih mednarodnih kongresov,« razmišlja Tajnikar. Strinja se tudi Fredi Fontanot iz slovenskega kongresnega urada. »Na žalost smo vse manj zanimivi za velike dogodke in kongrese. Tu žal zaradi nepovezljivosti izpademo že v fazi oddaje ponudbe za dogodek. V Slovenijo namreč v enem dnevu težko pripeljemo 2000 obiskovalcev z vsega sveta. Tu ne govorimo le o letalskih povezavah, kjer je pomembno, s katerimi mednarodnimi letališči smo povezani, pač pa tudi o frekvenci teh povezav in o povezavah z vlaki. Slednje bi nam zelo pomagale pri trajnostnem prevozu, vsaj evropskih udeležencev, na destinacijo.«

Obetavno leto

»Na primeru kongresa v Ljubljani je bilo ugotovljeno, da je le 31,9 odstotka direktnih prihodkov kongresa pokril organizator, ostalih 68,1 odstotka pa je bilo drugih prihodkov, ki so jih na destinaciji pokrili udeleženci sami,« poudarja Fredi Fontanot, ki ga veseli, da njihovi člani letos večinoma pričakujejo izjemno poslovno leto. »Zelo pozitiven je bil že začetek leta, saj po novem letu ni bilo prav nobene pavze, ampak so se aktivnosti kar nadaljevale. Tudi časa za poletni odmor ni bilo prav veliko. Skupine iz našega segmenta so se namreč povlekle vse do konca julija in se vrnile tudi že v zadnjem delu avgusta. Jesen je izredno dobro zasedena in večina partnerjev je izredno pozitivna ter meni, da bodo letošnje številke presegle tiste iz leta 2019. Tako količina dogodkov kot tudi število udeležencev in število nočitev bi morali izkazovati izredno pozitivne trende. Poleg tega smo uspeli nekoliko dvigniti cene, tako da bi moral biti tudi finančni del zelo uspešen,« ocenjuje sogovornik.

Precej ovir

A vse vendarle ni rožnato. »Opozoriti gre, da še vedno pobiramo sadove tistega, kar smo posadili pred covidom in nato premeščali na termine vse do danes. V industriji srečanj se zato nekoliko bojimo obdobja prihodnjih dveh let, za katero bi morali sejati v času epidemije, pa je bila ta setev zelo otežena. Bojimo se, da ne bo imela tako dobrih sadov, kot smo vajeni. Vse več je tudi 'last minute' rezervacij in tako imenovanih 'gašenj požarov', ki nam v osnovi niso všeč, a se tudi zanje potrudimo, saj z njimi uspešno dopolnimo morebitne proste termine. Manjka nam tudi novih sodelavcev, ki bi si želeli delati v naši industriji, čeprav je naše delo zabavno, polno presenečenj, potovanj, komuniciranja in ni prav nič dolgočasno in monotono. Tu bo treba še veliko postoriti, a ker smo turizem ljudje, je to osnova, na kateri bi morali začeti graditi že včeraj,« našteva glavne težave Fontanot. x