Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) je objavila poročilo o rezultatih rednega nadzora ostankov pesticidov v kmetijskih proizvodih in živilih za leto 2022. Inšpektorji so lani odvzeli 716 vzorcev živil. Ostanke pesticidov, tudi prepovedanih, ki so presegali mejne vrednosti, so ugotovili v petnajstih vzorcih ali v dobrih dveh odstotkih vseh. V petih primerih (v treh vzorcih grenivk iz Turčije ter v po enem vzorcu breskev in svežih kumar iz Srbije) so odkrili ostanke te dni zelo aktualnega klorpirifosa, ki ga tam ne bi smelo biti, saj je ta insekticid na območju EU od februarja 2020 prepovedan. Med petnajstimi analiziranimi vzorci, v katerih so bili ostanki pesticidov nad mejno vrednostjo, je bilo pet slovenskih. Torej tretjina.
Zamolčali, da so bile na trgu nevarne češnje
Uprava je za vse neskladne vzorce izdelala oceno tveganja za zdravje in zgolj za češnje slovenskega porekla, v katerih so bili ostanki ometoata in dimetoata, ugotovila, da niso varne. »Nevarna živila se odpokliče in umakne iz prodaje,« piše v poročilu. Na spletni strani uprave, v rubriki obvestila potrošnikom, smo preverili, ali je bila lani tam objavljena informacija o nevarnih češnjah slovenskega ponudnika. Ne, niti črke ni bilo. Potrošniki tako nismo izvedeli ne tega, da smo pojedli nevarne češnje, ne tega, kdo je z njimi ogrožal naše zdravje. Uprava bi nas na to morala opozoriti, četudi češenj takrat, ko je dobila analizne rezultate, najbrž ni bilo več v prodaji. Pojasnimo, zakaj.
Belgija je 7. oktobra lani prek evropskega sistema hitrega obveščanja RASFF o tveganjih v živilih sporočila, da je v zamrznjenih češnjah iz Poljske odkrila ostanke ometoata in dimetoata. Torej istih učinkovin, ki sta se lani znašli tudi v svežih slovenskih češnjah, te pa ima kdo od kupcev morda še vedno v zamrzovalniku. Zdravju nevarne zamrznjene poljske češnje so dobile tudi Hrvaška, Avstrija, Nemčija, Francija, Latvija in Nizozemska. Nemci so poudarili, da tveganja za zdravje ni mogoče izključiti, zato so svoje potrošnike posvarili, naj zamrznjenih poljskih češenj v nobenem primeru ne zaužijejo. Dan prej je slovenska uprava za varno hrano na svoji spletni strani objavila vest o odpoklicu zamrznjenih višenj istega poljskega dobavitelja, ker so prav tako vsebovale ometoat in dimetoat. »Izdelek je bil naprodaj v več trgovskih verigah. Če ste omenjeno živilo kupili in ga še hranite doma, ga zavrzite oziroma vrnite na mesto prodaje,« je pisalo. Toda imena trgovcev so zamolčali.
Na črnem seznamu sta tudi ometoat in dimetoat
Uporaba pesticidov, ki vsebujejo učinkovini ometoat in dimetoat, je od oktobra 2020 v EU prepovedana, saj so nekatere znanstvene študije pokazale, da lahko uživanje hrane, ki ju vsebuje, poveča tveganje za raka. Tudi Evropska agencija za varnost hrane je aprila 2016 opozorila, da sta omenjeni učinkovini lahko škodljivi za ljudi, zato sta v EU prepovedani.
Do prepovedi so ometoat in dimetoat v kmetijstvu uporabljali za zatiranje sadne mušice na oljkah, višnjah, češnjah … Popolnoma identična zgodba je s klorpirifosom, ki ga je Slovenija letošnje poletje odkrila v srbskih breskvah in poljskih slivah, a je to informacijo skrivala. Pri breskvah popolnoma, pri slivah pa v večjem delu, saj nismo izvedeli niti tega, koliko ton spornih sliv smo pojedli, še manj, kdo vse jih je prodajal, da bi lahko potrošniki zdravstveno oporečna živila, če so sadje zamrznili ali ga predelali v marmelade, kompote, sokove ..., zavrgli.
Uprava se je med drugim izgovarjala, da potrošnikov niso obveščali zato, ker sadje po prejemu analiznih rezultatov ni bilo več naprodaj in ker »pri obveščanju ne upoštevamo dodatnih potencialnih tveganj, ki bi lahko nastala zaradi nadaljnjih postopkov ravnanja z živili«. »Pri izdelavi ocene tveganja je treba upoštevati, da se tveganja s predelavo živil znižujejo,« so nam odgovorili. Zamrznjene poljske češnje in višnje so dokaz, da strup preživi tudi globoko zamrzovanje, zato je ta razlaga uprave na trhlih temeljih.
Jejmo sadje, četudi obogateno s strupi?
Vršilka dolžnosti generalne direktorice uprave za varno hrano Vida Znoj in vodja sektorja za nadzor hrane Nadja Škrk na nedavni novinarski konferenci prav tako nista govorili resnice, ko sta trdili, da uprava že v preteklosti ni nikoli obveščala potrošnikov o spornem živilu, če je analizne izvide dobila, ko to živilo ni bilo več v prodaji. Lani je v dveh primerih (prav pri klorpirifosu v srbskih slivah in kumarah) to objavila med obvestili potrošnikov, čeprav takrat spornih živil ni bilo več na trgovskih policah. Desetega oktobra 2022 je glede srbskih kumar sporočila: »Analizni rezultati vzorcev kumar izkazujejo neskladno in potencialno nevarno živilo. V prodaji je bilo od 7. do okvirno 20. septembra 2022. Kljub temu potrošnike pozivamo, da če neskladne kumare še hranijo doma, naj jih ne zaužijejo, temveč jih vrnejo na mesto prodaje.« Poziv potrošnikom je torej uprava objavila skoraj mesec dni po tistem, ko s klorpirifosom obogatenih kumar (podobno je bilo tudi za breskve) ni bilo več v prodaji. Objavili so tudi, kdo je bil njihov distributer in kdo prodajalec, tokrat pa trdijo, da so imena prodajalcev poslovna skrivnost in ne javna informacija.
Vida Znoj in Nadja Škrk sta si privoščili še eno škandalozno trditev – da potrošnikov o ostankih klorpirifosa v sadju niso obveščali tudi zato, da jih s tem ne bi odvrnili od uživanja sadja. Kaj nam s tem sporočata gospe, odgovorni za varno hrano? Jejmo sadje, četudi obogateno s strupi?
Janez Posedi: Obveščanje mora biti proaktivno
To, da kmetijsko ministrstvo in uprava za varno hrano javnosti nista posredovala celovitega odgovora o tveganju glede ostankov klorpirifosa v sadju, je zmotilo tudi Janeza Posedija, ki je bil v letih 2015–2020 generalni direktor uprave, vodil pa jo je tudi od 1. junija do 15. avgusta letos. »Kot trenutno kaže, so bila neskladna živila distribuirana po vsej Sloveniji. Pri tveganjih, povezanih s hrano, mora biti komunikacija proaktivna. To pomeni, da je treba javnost čim prej obvestiti o nastalem tveganju, tudi če ocena tveganja pokaže, da ni pričakovati negativnih posledic za zdravje ljudi in živali,« je v zvezi z ostanki klorpirifosa v sadju dejal Posedi. In dodal, da proaktivno komuniciranje ni enostavno, saj načrtovani nadzor temelji na rezultatih preteklih nadzorov, denar za razvojno-raziskovalno spremljanje pa na upravi ni zagotovljen. »Prav tako ni razvojno-raziskovalnega dela pri komuniciranju v zvezi z rezultati nadzora. Škoda, ki jo imamo zaradi tega potrošniki, kmetje in gospodarstvo, je velika, da o ugledu pristojnih institucij in države ne govorimo,« je kritičen Posedi. Opozoril je tudi, da politika očitno še ni pripravljena zagotoviti denarja za zapolnitev omenjene vrzeli. Nasprotno, po predlogu se bo proračun uprave za varno hrano v letu 2024 v primerjavi z letom 2023 nominalno skrčil za več kot deset odstotkov, je še opozoril.
