57.096 ljudi v Sloveniji je v začetku oktobra na prvi pregled čakalo dlje, kot bi bilo dopustno. Tako kaže mesečno poročilo, ki ga je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). V primerjavi z enakim obdobjem v predpandemskem letu 2019 se je število predolgo čakajočih na prvi pregled, ki je za mnoge bolnike pot do diagnoze in začetka zdravljenja, povečalo za kar dve tretjini.
Tudi število napotnic je preseglo predpandemsko obdobje. V letošnjem septembru so jih v zdravstvu izdali 410.896, kar je skoraj 32.000 napotnic več kot v enakem obdobju leta 2019.
Prva objava po
lanskem februarju
V javnem zdravstvu je bilo v začetku oktobra 26 zdravstvenih storitev, pri katerih bolniki ob oznaki »redno« na napotnici nikjer niso prišli na vrsto v dopustnem roku. To med drugim velja za revmatološke prve preglede, pri katerih so bolniki še najhitreje na vrsti v novogoriški splošni bolnišnici. Čakalna doba znaša v tem primeru dobro leto in pol, najdaljša pa je v celjski splošni bolnišnici, kjer so bolniki v vrsti za revmatološke preglede po tri leta in pol. Med storitvami, kjer so čakalne dobe dosledno predolge, so tudi biopsija ustne votline, operacija torakalne anevrizme in operacija tumorja na hrbtenici.
Tokratno poročilo o čakalnih dobah je prvo po lanskem februarju. Med pandemijo so podatke, na katere so letele kritike o nezanesljivosti, na NIJZ prenehali objavljati. Spomnimo, da so bile napake povezane tudi z množičnim prenaročanjem bolnikov na kasnejše datume, ki je še povečalo zmedo na bolnišničnih čakalnih seznamih.
Direktorji bolnišnic so sicer že decembra 2020 opozarjali, da pričakujejo popandemski val čakajočih bolnikov. Na začetku pandemije so upadli tako napotitve bolnikov kot zdravljenja, bolniki pa so ponekod čakali celo na nadomestne termine.
»Čakalne vrste so tako zelo predolge, da so postale veliko breme na hrbtu zdravstvenih delavcev,« opaža direktor Združenja zdravstvenih zavodov Marjan Pintar. Take vrste je zelo težko upravljati, je izpostavil. Podaljšanje čakalnih dob in večje število izdanih napotnic sta sicer logična posledica pandemskega obdobja, opaža Pintar. Diagnostika ni potekala kot sicer, je spomnil, kar je zmanjševalo število ugotovljenih bolezni. V bolnišnicah trenutno zato opravljajo tudi zdravljenja, ki bi se pri zgodnejših diagnozah začela prej. Ob tem pa je bilo na začetku letošnjega leta precej zdravljenj tudi zaradi covida-19, je poudaril sogovornik. Aktualni ukrepi za krajšanje čakalnih vrst bodo polno zaživeli prihodnje leto, pričakuje Pintar. Letos pa bo po njegovih besedah uspeh že, če bodo zdravstveni zavodi v celoti poskrbeli za načrtovana zdravljenja.
Golob: Napako smo popravili
Na NIJZ napovedujejo, da bodo v prihodnje podatke o čakalnih dobah objavljali vsak mesec. Za njihovo točnost so odgovorni izvajalci zdravljenj, ki podatke pošiljajo v centralni sistem enaročanja, so pristavili. Nedavna odpoved terminov, ki je zajela 5977 bolnikov, na podatke o čakalnih dobah glede na pojasnila NIJZ ni vplivala. Izpostavili so še, da z ministrstvom za zdravje pripravljajo rešitve, ki bodo v prihodnje preprečevale podobne zaplete.
»Bila je napaka, ampak iz nje smo se nekaj naučili in jo popravili,« je v državnem zboru včeraj ugotavljal predsednik vlade Robert Golob. Pacienti so v tem primeru dobili novo mesto v vrsti, je dodal. »Verjamem, da je čakalna vrsta zanje danes krajša, kot je bila pred to napako,« je odgovoril na poslansko vprašanje Janeza Ciglerja Kralja (NSi), kako nameravajo prizadetim bolnikom povrniti njihovo mesto v vrsti. Skrajševanja čakalnih dob so se lotili z informatizacijo, je še izpostavil Golob.
