Včeraj je pristojni vladni odbor potrdil uredbo, ki tudi za leto 2024 predvideva zamejitev cen električne energije za gospodinjstva. Vlada jo bo predvidoma sprejemala v naslednjih dneh na dopisni seji oziroma na svoji redni seji v četrtek, 19. oktobra. Kot smo že v soboto poročali v Dnevniku bo vlada tudi v naslednjem letu regulirala cene elektrike za gospodinjstva, a zgolj za 90 odstotkov porabe, za preostalih 10 odstotkov porabe pa bo gospodinjstvo plačevalo maloprodajno ceno, ki bo podvržena tržnim zakonitostim. »To pomeni, da se bo račun iz decembra na januar povečal za 3,7 odstotka oziroma 2,64 evra. A po drugi strani bomo preprečili 30 odstotni dvig, koliko bi se povprečnemu gospodinjstvu brez regulacije povečal račun,« je povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.
Uredba predvideva, da bi se torej 90 odstotkov porabljenih količin obračunalo po sedaj veljavni regulirani povprečni ceni 100 evrov za vsako porabljeno megavatno uro oziroma 118 evrov za megavatno uro po višji tarifi, oziroma 82 evrov za megavatno uro po nižji tarifi. Ceno za preostalih 10 odstotkov porabljenih količin elektrike bodo prosto določili dobavitelji. Simulacija izračunov ministrstva predvideva, da bo tržna cena dobaviteljev okrog 150 evrov za megavatno uro. Zamejitve cen za ostale odjemalce ne bo več. Tudi cilj predloga te regulacije je postopna odprava regulacije brez cenovnega šoka.
Koliko bi in koliko bomo plačevali?
Po izteku trenutne regulacije bi se v januarju glede na december za povprečnega odjemalca računi za elektriko zvišali za 30 odstotkov. Na ministrstvu so izračunali, da je septembra letos povprečno gospodinjstvo, ki letno porabi 4 megavatne ure električne energije, plačalo 70,3 evre za elektriko. Če država ne bi posegla na trg in bi tržna cena megavatne ure znašala 150 evrov, bi januarja tako gospodinjstvo plačalo 91 evrov, kar pomeni, da bi se jim znesek za elektriko povišal za slabih 30 odstotkov. Upoštevajoč predvideno regulacijo pa bo tako gospodinjstvo v januarju plačalo 73 evrov oziroma slabe 4 odstotke več, kot je plačalo septembra. Ukrep torej takemu gospodinjstvu prinaša okrog 18 evrov mesečnega prihranka (v primeru, če bi bile tržne cene 150 evrov na megavatno uro).
Še več bodo prihranili v večjem, štiričlanskem gospodinjstvu, ki ima nameščeno tudi toplotno črpalko. Denimo, da tako (hipotetično) gospodinjstvo letno porabi 10 megavatnih ur električne energije. Tako gospodinjstvo je septembra za električno energijo plačalo slabih 160 evrov. Če država ne bi posegla na trg z regulacijo cen, bi od januarja 2024 dalje plačevalo približno 211 evrov mesečnega računa za elektriko oziroma 51 evrov več na mesec, kot je plačalo septembra. Upoštevajoč predvideno regulacijo pa bo njihova mesečna položnica znašala 166 evrov oziroma 4 odstotke več kot doslej. V takem gospodinjstvu bodo torej glede na predvidene tržne cene zaradi regulacije prihranili 45 evrov na mesec oziroma plačevali 21 odstotkov nižji račun, kot bi ga, če država na trg ne bi posegla.
Kdo po plačal razliko?
Država bo iz proračuna dobaviteljem električne energije pokrila razliko med tržno in regulirano ceno v letu 2024. Po ocenah ministrstva bo za to potrebnih med 29 in 36 milijonov evrov. Za vse ukrepe za blažitev energetske draginje je bilo v lanskem in letošnjem letu sicer predvidenih 350 milijonov evrov, a jih bo po besedah pristojnega ministra Bojana Kumra potrebnih okrog 310 milijonov.
Regulacije cen zemeljskega plina, kot smo prav tako poročali v sobotnem Dnevniku, ne bo več. »Razmere na trgu zemeljskega plina so drugačne kot lani, skladišča so polna, zanesljivost dobave je neprimerno večja in tudi nepredvidljivosti skozi zimo ne vidimo,« je dejal minister. Pričakuje, da bodo cene za 10 do 15 odstotkov nižje, kot so določene z regulacijo. Regulirana cena za gospodinjski odjem je 73 evrov na MWh, nova bi lahko bila pod 60 evrov na MWh. »Računamo še na dodatna znižanja tekom leta,« je še dejal minister.
