Približno 3,2 milijarde evrov bo v Sloveniji glavni vir naložb v tem desetletju na številnih področjih, kot so inovativnost in konkurenčnost, socialna vključenost, digitalna transformacija gospodarstva ter izpolnjevanje ciljev na področju podnebja in biotske raznovrstnosti. Po besedah ministra za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandra Jevška se je pomembno zavedati pomena evropskih kohezijskih sredstev za večjo blaginjo prebivalcev Slovenije in celotne Evropske unije, zato je na vseh »odgovornost, da bomo z vključujočim pristopom, tesnim sodelovanjem vseh ravni in konstruktivnim dialogom program evropske kohezijske politike tudi uspešno izvajali«.
Sredstva evropske kohezijske politike se sicer dodeljujejo zelo različnim tipom ukrepov. Ti so predvideni v okviru Programa o izvajanju evropske kohezijske politike v letih 2021–2027 in so razdeljeni na posamezne cilje politike, ki jih je predpisala evropska komisija. »Sredstva so usmerjena predvsem v projekte, ki prispevajo k zelenemu in digitalnemu prehodu. Za Slovenijo so ključnega pomena tudi ukrepi v smeri večje odpornosti gospodarstva in družbe, izkoriščanja novih priložnosti ter pospešitve prehoda v visokoproduktivno, nizkoogljično in krožno gospodarstvo, s končnim ciljem kakovostnega življenja za vse,« naštevajo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj.
Postopek prijave poteka tako, da zainteresirani prijavitelji oddajo vlogo za projekte, ki bodo prispevali k razpisanim kazalnikom in ciljem. Prijavitelji se na javni razpis prijavijo v predvidenem razpisnem roku za vložitev vlog. Te formalno in vsebinsko pregleda razpisna komisija, imenuje jo predstojnik organa in v roku s sklepom obvesti vlagatelje o izboru oziroma neizboru. Z izbranimi prijavitelji ministrstva, ki vodijo razpis, nato sklenejo pogodbe o sofinanciranju, v katerih opredelijo obligacijska razmerja med pogodbenima strankama.
Skrbno je treba preučiti
pogoje in merila
Na ministrstvu pravijo, da je za uspeh na javnem razpisu ključno, da se izbere najprimernejši razpis glede na projektni predlog, ki ga ima prijavitelj. »Zelo pomembno je skrbno preučiti pogoje in merila razpisa ter oceniti, kako je posamezen projektni predlog skladen s tem. Najpogostejše napake so vezane na pomanjkljivo dokumentacijo, nepripravljenost projekta, nepravilno razumevanje razpisa ...« naštevajo.
»Priprava projekta zahteva skrbno načrtovanje in upoštevanje dejavnikov, kot so skladnost s strategijami razvoja Ljubljanske urbane regije (LUR), s potenciali znotraj že vzpostavljenih mednarodnih partnerskih odnosov ter specifike izzivov, ki se jih želimo lotiti. Glede na raznolikost področij, ki jih zajemamo, pri procesu priprave in izvajanja sodelujeta vsaj dve, običajno pa tri osebe ali več, da skrbno zasnujejo kakovostne vsebine, določijo izvajalce projekta ter postavijo finančni in časovni načrt,« o prijavljanju na projekte pravijo v Regionalni razvojni agenciji Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), kjer skrb za skladen in trajnostni razvoj v regiji pogosto uresničujejo prav skozi mednarodne projekte.
»Prvi koraki v procesu prijave projekta so določitev osrednjih projektnih ciljev, preveritev skladnosti predvidenih projektnih dosežkov s programskimi usmeritvami, pregled razvojnih in strokovnih kompetenc partnerstva, oblikovanje časovnega načrta in finančnih virov, potrebnih za izvedbo projekta,« opisujejo v razvojni agenciji. Strateška postavitev projekta jim pogosto vzame nekaj mesecev priprav, ki se zaključijo z združevanjem projektnih vsebin v konsistentno projektno prijavnico in natančnim vnosom v programski prijavni sistem. »Uspeh prijave je – poleg kakovostno pripravljene projektne dokumentacije, skladnosti prijavljenega projekta z zahtevami razpisa ter koherentnosti projektnega partnerstva – praviloma odvisen predvsem od jasne opredelitve projektnih ciljev in tega, kolikšno dodano vrednost predstavljajo za programsko območje,« pravijo v RRA LUR, kjer prijaviteljem, ki se odpravljajo na trg mednarodnih projektov, svetujejo, da pristopijo z dolgoročno vizijo in strategijo vzpostavljanja trajnih mednarodnih partnerstev, s stalno odprtostjo do inovativnosti ter iskanjem konkurenčnih prednosti pred sorodnimi mednarodnimi konzorciji.
Katere so najpogostejše napake
Večdesetletne izkušnje sodelovanja na evropskih razpisih kažejo, da je skupni imenovalec večine neuspelih prijav predvsem neustrezno postavljanje projektnih ciljev in šibka analiza potreb ciljnih skupin ali okolja, na katero se osredotoča razpisno-programska dokumentacija. »Pogosto projektni konzorciji ne zmorejo uspešno nastaviti projektnih financ ali nerealno opredelijo časovne okvire za izvedbo projektnih aktivnosti, kar izkušeni mednarodni ocenjevalci zaznajo in pripišejo manjše število točk, temu posledično sledi zavrnitev prijave. Pametno je, da se prijavitelji zavedajo teh potencialnih napak in se potrudijo, da jih v največji možni meri omejijo ali preprečijo,« še svetujejo v razvojni agenciji.
»V okviru evropske kohezijske politike so objavljeni številni razpisi, namenjeni posebnim ciljem in ciljnim skupinam. Ključno je izbrati najprimernejšega za poslovno idejo. Prijava mora biti čim bolj prilagojena izbranemu razpisu,« poudarjajo tudi na kohezijskem ministrstvu in dodajajo, da se spodbuja predvsem inovativne ideje in dobro pripravljene projekte.
