Urad Vlade RS za narodnosti je pred kratkim objavil povabilo k sodelovanju na javnem nagradnem natečaju za otroke in mlade z naslovom Skupaj proti anticiganizmu. Nagradili bodo avtorje najboljših izdelkov, ki bodo o anticiganizmu razmišljali, opozarjali na njegove razsežnosti, ozaveščali o pomenu boja proti anticiganizmu in naredili korak k preseganju le-tega.
Kot opozarjajo v uradu, anticiganizem predstavlja eno najpogostejših oblik diskriminacije tako v slovenskem kot tudi v evropskem prostoru. »Odprava anticiganizma je predpogoj za vključenost Romov v slovensko družbo, preseganje predsodkov pa predstavlja pomemben korak na poti k temu cilju.« Prepričani so, da brez sodelovanja mladih to ne bo mogoče.
Predstavniki Romov natečaj pozdravili
Javni natečaj so podprli v Forumu romskih svetnikov in Romskem akademskem forumu. »Takšne aktivnosti so ključnega pomena, saj prispevajo k ozaveščanju in zmanjševanju predsodkov že pri najmlajših. Vsi, ki delujemo na področju romske problematike, poudarjamo, da je izobraževanje temelj za spremembe in uspešno vključevanje v družbo,« je poudaril Darko Rudaš, predsednik Foruma romskih svetnikov.
Tudi Sandi Horvat, predsednik Romskega akademskega kluba, je izpostavil, da je romska skupnost tradicionalno zaznamovana s predsodki in stereotipi, ne samo s strani večinskega prebivalstva, ampak tudi s strani ustanov. »Posledično Romi danes uživamo nizek ugled v celotni družbi. Izsledki evropske raziskave iz lanskega leta kažejo, da je rasizem v Sloveniji dosti višji kot v drugih državah. V porastu sta tudi diskriminacija in sovražni govor proti Romom. Ob vsem tem je diskurz o anticiganizmu, še posebej med mladimi, nujno potreben,« je prepričan Horvat.
V NSi bi ga nemudoma umaknili
Povsem drugače pa očitno menijo v Novi Sloveniji. Poslanka NSi Vida Čadonič Špelič je v poslanskem vprašanju pozvala vlado, naj nagradni natečaj nemudoma umakne. Po njenem mnenju je urad z natečajem zgrešil bistvo problema težavnega sobivanja romskega in preostalega prebivalstva ter zato prepad le še poglablja. Anticiganizem je zanjo, kot izhaja iz poziva, »neobstoječ oziroma manj razširjen vzrok«. Avtorjem natečaja Čadonič-Špeličeva očita, da »si niso zastavili vprašanja, ali nista nemara za težave pri sobivanju kriva kriminal in občutek nedosledne obravnave Romov v okviru različnih podsistemov države v primeru prestopkov, kršitev in kaznivih dejanj v sodnem, šolskem, socialnem ali katerem drugem okolju«.
Prav ta izjava odraža splošni odklonilni odnos do Romov in njihovo stereotipiziranje, ocenjuje dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Dolgoletna preučevalka romske skupnosti je kritična, da nekatere politične stranke in lokalne politike še kar naprej uporabljajo posplošujoče sodbe o kriminalnosti Romov. »Predstavljanje dejanskega problema skozi 'kriminal' in 'občutke nedoslednosti' pri obravnavi Romov v različnih podsistemih države je slepilni manever,« pravi.
Kot odgovorna sodobna evropska družba smo po njenem dolžni obravnavati problematiko anticiganizma. »Ob pometanju obstoja tega fenomena pod preprogo bomo v naslednjih letih imeli še večje probleme z oblikovanjem sobivanja,« še pravi. Dokler bodo med ljudmi odklonilni občutki do Romov, po njenem namreč ne moremo pričakovati, da bodo politike socialnega vključevanja učinkovite. »Na ravni EU je bilo večkrat ugotovljeno, da ukrepi in programi vlad niso imeli pozitivnih učinkov prav zaradi odpora večinskega prebivalstva. Odraz Eurobarometra za Slovenijo pa je, da vprašani ljudje niso ravno naklonjeni sobivanju.«
Poslanka NSi je prezrla tudi opozorila, da je kriminal posameznikov mogoče ne opravičiti, temveč pojasniti tudi z dejstvom, da so mnogi Romi segregirani, getoizirani, brez osnovnih pogojev za dostojno bivanje. Nekateri še vedno nimajo niti dostopa do vode in elektrike, zaradi česar so, kot so nedavno opozoril v Amnesty International Slovenije, obsojeni na neizobraženost in revščino, kar otežuje tudi vključevanje.
