Volilci so se na junijskem posvetovalnem referendumu najodločneje, z več kot 70-odstotno podporo, zavzeli za uvedbo preferenčnega glasu tudi na državnozborskih volitvah. Na ta način bi, podobno kot na evropskih in delno lokalnih volitvah, imeli bistveno pomembnejši vpliv na to, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Toda pri uresničitvi volje ljudi se, kot smo prejšnji teden opozorili v Dnevniku, zapleta.
Za spremembo volilne zakonodaje je potrebna dvotretjinska podpora, kar pomeni, da sprememb ne more sprejeti koalicija sama.
V koalicijskih poslanskih skupinah so ocenili, da je edini predlog volilnih sprememb, ki ima trenutno možnost, da v državnem zboru dobi zadostno podporo 60 glasov, predlog opozicijske NSi, ki so ga zatorej pripravljeni sprejeti tudi v koaliciji.
Vendar pa svojega lastnega predloga v tem mandatu očitno niso več pripravljeni podpreti v NSi. To pa zato, ker naj bi po njihovi oceni čas za ustavne spremembe že minil. Predlog NSi namreč predvideva ukinitev volilnih okrajev ob povečanju števila volilnih enot iz sedanjih osem na 18, kar naj bi zagotovilo, da podeželski kandidati ne bi bili oškodovani. V vsaki volilni enoti bi bilo izvoljenih pet poslancev, torej bi se njihovo število povečalo z 90 na 92, kar pa zahteva spremembo ustave. Do sprememb lahko tako pripeljejo le celovite ustavno-zakonodajne spremembe.
V vsakem primeru bodo vložili predlog NSi
Poslanka Svobode Lucija Tacer je danes ponovno poudarila, da v koaliciji enotno podpirajo predlog NSi, za katerega ocenjujejo, da je ustrezen, a so na svoje presenečenje od NSi dobili odgovor, da njeni poslanci ne želijo prispevati podpisov za začetek postopka.
»Zdaj je čas, da stopimo skupaj, čas, da tiste parlamentarne stranke, ki smo v času referendumske kampanje izkazale podporo preferenčnemu glasu (vse razen SDS, op. p.), dejansko pokažemo, da mislimo resno. Zato pozivamo NSi, da do konca tedna še enkrat premisli in posreduje podpise zato, da lahko skupaj začnemo pot za spremembo volilne zakonodaje,« je poudarila Tacer. Pozivom se je pridružil tudi vodja poslanke skupine SD Jani Prednik, ki mu razlogi, zakaj je NSi stopila korak nazaj, niso poznani.
Če NSi podpisov ne bo prispevala, bodo predlog – in to od NSi – v parlamentarni postopek vložile koalicijske stranke same. NSi smo vprašali, ali bodo torej odrekli podporo lastnemu predlogu, a nam še niso odgovorili.
V koalicijskih strankah menijo, da bi bilo treba preferenčni glas uvesti čim prej, da bi lahko volilci po novem glasovali že na prihodnjih volitvah, ki bodo – če bodo redne – leta 2026. Sicer pa menijo, da čas ne more biti izgovor, ker lahko zakon začne veljati tudi za volitve, ki bi bile leta 2030.
Tudi Matej Tašner Vatovec, vodja poslanske skupine Levica, pravi, da poslanke in poslanci svoje delo opravljajo do konca mandata, zato časovnica ni glavni problem. »Če pa bi volilno zakonodajo res spremenili šele proti koncu tega mandata, je higienično, da se jo začene uporabljati na volitvah, ki bodo sledile prihodnjim volitvam.«
Predlog NSi sicer predvideva uvedbo relativnega prednostnega glasu. Tašner Vatovec ocenjuje, da je glede na izkušnje na ostalih volitvah, ki potekajo na takšen način, to »čisto dovolj, saj deluje kot absolutni, ker ga uporablja velika večina volilcev«. Po njegovi oceni gre za dober, poznan in razumljen institut, zato je rešitev z uveljavitvijo relativnega prednostnega glasu za Levico ustrezna.
