Delovna skupina državnega odvetništva, v katero so bili vključeni tudi predstavniki pravosodnega ministrstva, je pred tedni pripravila osnutek predloga novega zakona o državnem pravobranilstvu, ki bi državne odvetnike ponovno preimenoval v državne pravobranilce, ti bi ponovno pridobili status funkcionarja in ne bi bili več javni uslužbenci, pravobranilstvo pa status pravosodnega organa. Pravobranilci bi kot funkcionarji imeli trajen mandat in ne zgolj osemletnega, kot je zakonodaja njihove mandate urejala pred reformo leta 2017. Državni pravobranilci prav tako ne bi prejemali usmeritvenih navodil, kot so jih po starem zakonu o državnem pravobranilstvu, temveč bi se s strankami usklajevali glede bistvenih procesnih dejanj, kot velja po aktualni zakonodaji – torej po zakonu o državnem odvetništvu. S to razliko, da vlada ne bi več mogla odločati o morebitnih nesoglasjih, kadar bi državni pravobranilci zastopali sodišča ali državni zbor.
Polemika v Gibanju Svoboda
Na pravosodnem ministrstvu na splošno podpirajo spremembe, ki bi krepile samostojnost in avtonomnost državnih odvetnikov, koalicija pa po drugi strani še ni poenotena. Ta trenutek so najbolj konkretni v Levici, v kateri se strinjajo, da so spremembe nujne. »Čeprav ustava že zdaj podeljuje ustavni položaj odvetnikom, notarjem in tožilcem, državni odvetniki kljub svoji izredno pomembni vlogi nimajo enakega tretmaja in so – kot javni uslužbenci – bržkone neodporni proti samovolji vsakokratne izvršne veje oblasti,« pravijo v Levici, kjer so naklonjeni tudi ideji, da bi se državno odvetništvo vpisalo v ustavo. Glede predlagane rešitve, po kateri bi državni odvetniki oziroma državni pravobranilci prejeli trajne mandate, pa v Levici ocenjujejo, da je potrebna dodatna razprava, predvsem z vidika jasnih in nedvoumnih pogojev za podelitev trajnih mandatov.
Socialni demokrati, katerih članica in predstavnica v vladi je tudi pravosodna ministrica, se do ključnih sprememb, ki jih prinaša osnutek predloga nove zakonodaje, še ne želijo opredeliti, saj menijo, da se morajo najprej uskladiti pristojna ministrstva in državni odvetniki. V največji koalicijski stranki Gibanje Svoboda pa se po naših neuradnih informacijah že krešejo mnenja. Podpredsednica stranke in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič se je že februarja na posvetu v državnem svetu z naslovom Kakšnega odvetnika potrebuje država? zavzela, da bi državno odvetništvo postalo celo ustavna kategorija, in izrazila mnenje, da je reforma iz leta 2017 »občutno poslabšala status državnih odvetnikov glede na ostale državne organe primerljive stopnje po nalogah in pristojnostih«.
V stranki pa ne delijo vsi njenega mnenja. Po naših informacijah, ki nam jih je potrdilo več virov, je med glasnejšimi kritiki načrtov državnega odvetništva in pravosodnega ministrstva državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper, v zadnjem času pa naj bi nasprotovanje spremembi statusa državnih odvetnikov izražala tudi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Prav njo so državni odvetniki že z vmesnim predlogom novele (poleg že omenjenega povsem novega zakona) želeli prepričati, da naj jih obravnava enako kot tožilce in sodnike, vendar za zdaj niso bili uspešni, ministrstvo za javno upravo pa tako ali tako zdaj namerava reformo plačnega sistema odložiti za eno leto.
Večja vključenost v upravne spore
Med preostalimi novostmi, ki jih zajema osnutek novega zakona o državnem pravobranilstvu, so rešitve, po katerih bi pravobranilci na sodiščih zastopali tudi tožilce in sodnike. Pisci predloga želijo okrepiti tudi preventivno vlogo državnega pravobranilstva pri mirnem reševanju sporov in svetovanju, preverjajo pa tudi možnosti, da bi bili pravobranilci pogosteje in bolj aktivno vključeni v zastopanje države v upravnih sporih, v katere se zdaj vključujejo bolj kot ne izjemoma.
