V poslanski skupini Svoboda predloga proračunov po besedah poslanke Andreje Kert ocenjujejo kot pravi odgovor na vprašanje, kako v težko predvidljivih letih 2024 in 2025 zagotoviti stabilne javne finance za blaginjo državljanov ter ohranitev konkurenčnosti gospodarstva. Po njenih besedah so energetsko krizo uspešno obvladali, vlada pa se je premišljeno in izredno hitro lotila odpravljanja posledic poplav. »Proračuna za prihodnji dve leti sta razvojno naravnana, hkrati pa puščata prostor za ukrepanje vlade v primeru morebitne dodatne zaostritve že zdaj izredno zahtevnih razmer,« je še pojasnila.
Soniboj Knežak (SD) s predlogom bi bil tako zelo zadovoljen, hkrati pa je izpostavil, da SD v vladi nima toliko moči, da bi lahko pristop spremenili. Spomnil je, da so bili primorani v iskanju interventnih sredstev za obnovo po poplavah vsi proračunski porabniki znižati svojo načrtovano porabo za enak odstotek.
»Če bi naša stranka vodila vlado, bi imele investicije v zeleni prehod znanost in javno zdravstvo prednost pred dodatnim oboroževanjem, a kot je dodal, "na področjih, ki so nam bila zaupana, dosegamo pomembne premike",« je prpračune komentiral Milan Jakopovič (Levica).
Opozicija: Pogrešamo vizijo, vseskozi spreminjate načrte
V opoziciji so do predlogov proračuna nekoliko bolj kritični, pogrešali naj bi predvsem vizijo za večjo kakovost življenja ljudi v Sloveniji. »Kaj je vizija te države, kje so ideje za naslednje generacije, da bodo tu ostajale, se razvijale, imele delovna mesta in si ustvarjale družine?« je vprašal Jernej Vrtovec (NSi). Čeprav se načeloma strinja s tem, da je potrebno zagotoviti sredstva za odpravljanje posledic poplav, se mu pristop zdi zgrešen: »Leva vlada je ubrala svojo pot, in sicer z dodatnim privijanjem gospodarstva, z dodatnimi obdavčitvami prebivalcev«.
Rado Gladek (SDS) dvomi v realnost načrtovanja potrebnih sredstev za odpravljanje posledic poplav.» Ocena škode je bila precej zmedena, na začetku je premier Robert Golob govoril o 500 milijonih evrov škode, zdaj pa smo pri desetih milijardah evrov,« je spomnil.
Vladi očitata predsem hitro spreminjanje načrtov, denimo uvedbo solidarnostnega prispevka, ki je bila kmalu ukinjena in (ne)usklajevanja socialnih transferjev z inflacijo.
