Poslanci bodo 15 minut po koncu današnje redne seje na izredni seji obravnavali predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki so ga v postopek vložili koalicijski poslanci. Pobudo za začetek postopka za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, podprto z več kot 3000 podpisi, so v DZ minuli teden vložili v največji opozicijski stranki SDS, saj menijo, da novela predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič omejuje parlamentarno preiskavo.
Spomnimo, da je Klakočar-Zupančičeva že aprila v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki uvaja predhodni preizkus zahteve za parlamentarno preiskavo na ustavnem sodišču, če bi zakonodajno-pravna služba DZ ugotovila, da obstaja dvom glede ustavne dopustnosti zahteve za parlamentarno preiskavo. Poslanci so novelo tudi že dvakrat potrdili, in sicer prvič sredi julija, po vetu državnega sveta pa vnovič v začetku septembra.
Rok za zbiranje podpisov brezpredmeten?
V SDS so nato v DZ minuli teden vložili omenjeno referendumsko pobudo. Skladno z zakonom o referendumu in ljudski iniciativi je predsednica DZ seznam podpor zakonodajnemu referendumu posredovala ministrstvu, pristojnemu za vodenje volilne evidence, ki je preverilo oddane podpise. Določila je tudi 35-dnevni rok za zbiranje podpisov volilcev v podporo zahtevi za razpis referenduma. Zbiranje podpisov bi potemtakem moralo steči 1. oktobra in bi bilo mogoče vse do 4. novembra.
A kot kaže, bo ta rok brezpredmeten. Koalicijski poslanci so namreč v predlogu sklepa zapisali, da se predlog novele uvršča v eno od štirih izjem, za katere ustava določa, da referenduma ni dopustno razpisati. 90. člen ustave namreč določa, da zakonodajnega referenduma med drugim ni možno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.
Koalicija se pri tem sklicuje na odločitvi ustavnega sodišča iz let 2011 in 2021, da je trenutno veljavni zakon v nasprotju z ustavo. Ustavni sodniki so takrat presodili, da bi lahko dlje časa trajajoče, ponavljajoče se, neprekinjeno in sistematično izločanje določenih članov preiskovalne komisije z namenom oviranja dela pripeljalo do daljših zastojev pri njenem delu. Poleg tega je ustavno sodišče ugotovilo še, da v postopku odreditve parlamentarne preiskave ni urejeno varstvo sodniške neodvisnosti in neodvisnosti državnih tožilcev. Poslanci bi moral protiustavnosti iz prve odločbe odpraviti že leta 2012, iz druge pa pred dvema letoma, kar pomeni, da neustavnosti glede parlamentarne preiskave niso odpravljene že več kot 12 let.
O parlamentarnih preiskavah bi presojali ustavni sodniki
Novela zakona med drugim predvideva uvedbo mehanizma, po katerem lahko v 30 dneh po objavi akta o odreditvi preiskave v uradnem listu več predlagateljev zahteva, da o skladnosti parlamentarne preiskave z ustavo in zakonom odloči ustavno sodišče. Ustavno sodišče mora o zahtevi odločiti absolutno prednostno, najpozneje v 60 dneh. Pred odločitvijo ustavnega sodišča o zahtevi državni zbor ne more imenovati preiskovalne komisije. Če ustavno sodišče ugotovi, da je akt v nasprotju z ustavo ali zakonom, pa ga razveljavi. S tem bi bil postopek odreditve parlamentarne preiskave končan.
Predsednik SDS Janez Janša je že aprila na družbenem omrežju X Gibanju Svoboda, iz katerega prihaja tudi predsednica DZ, očital, da želijo s tem predlogom omejiti parlamentarno preiskavo. Klakočar-Zupančičeva pa se je tedaj odzvala, da tudi politična desnica pozna mnenja evropske komisije in odločitve ustavnega sodišča. Evropska komisija je namreč v svojem poročilu o vladavini prava že nekajkrat opozorila na (ne)ustrezno ureditev parlamentarne preiskave, nanašala pa se je na zadevo Kangler in odločitve ustavnega sodišča, »ko se je poskušalo s parlamentarno preiskavo posegati v neodvisnost sodnikov in državnih tožilcev«. Na tej podlagi je Klakočar-Zupančičeva septembra 2022 ustanovila delovno skupino, katere naloga je bila priprava te novele in novele poslovnika o parlamentarni preiskavi, »kjer bi se vse to upoštevalo«.
