»Nikoli nismo skrivali, da cilji v koalicijski pogodbi potrebujejo dva mandata. Na tej poti bomo vztrajali. In ne, zagotovo ne morejo biti vsi cilji realizirani v tem mandatu. In primer davčnih sprememb je natančno tak. Nastavili bomo pogoje, da se lahko davčne spremembe na premoženjskem področju izpeljejo v drugem mandatu. Zelo podobno je na področju energije. Danes postavljamo podlage, da bomo lahko v naslednjem mandatu pripeljali Slovenijo bliže brezogljični družbi. Da o stanovanjih ne govorimo. V tem mandatu smo sprejeli nacionalni načrt sto milijonov letno, seveda pa ne moremo teh stanovanj zgraditi v letu ali dveh,« je bil po včerajšnjem vrhu ministrov in poslancev strank koalicije na Brdu pri Kranju jasen premier Robert Golob.
Zdravstvo je številka ena
Na že sedmem vrhu koalicije, ki je bil na splošno namenjen pregledu uresničevanja koalicijske pogodbe in določitvi prioritet do konca mandata, tako ni bilo več govora o velikih reformah, temveč o več majhnih korakih in o raztegovanju časovnice v morebitni nov mandat.
Toda če želijo v koaliciji uresničiti vsaj glavne zastavljene cilje in do novih volitev upravičiti precej načeto zaupanje volilcev, bodo morali zelo pohiteti. »Od obljub se ne da vladati. Mogoče je potrebna kakšna beseda manj in kakšna realizacija več,« je bil samokritičen Matjaž Han, predsednik SD. Kljub temu je ocenil, da je koalicija naredila marsikaj dobrega. Kakšna praska ali drugačen pogled pa je po njegovem dobronameren tako za koalicijo kot državo.
Koalicijski partnerji so se na vrhu poenotili o petih ključnih prioritetah, ki so - poleg boja za demokracijo in pravno državo - zdravstvo, stanovanja, podnebne politike, znanje in finance s plačno reformo v javnem sektorju in »zametki« davčne reforme.
Na vrhu prioritet ostaja iskanje rešitev za zdravstveni sistem, kjer je zdaj pozornost usmerjena predvsem v pripravo sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi med drugim prepovedal delo zdravnikov iz javnega zdravstva pri zasebnikih brez koncesije. Ključna zahteva o strogi razločitvi javnega zdravstva od zasebnega in ukinitvi tako imenovanega dvoživkarstva pa verjetno ne bo uresničena. »Prepričani smo, da bomo uspeli kakovost in dostopnost storitev v javni zdravstveni mreži izboljšati. Rezultati teh ukrepov bodo prihodnje leto že zelo vidni in otipljivi za ljudi,« je izpostavil Golob.
Gibanje Svoboda je nosilec še dveh zahtevnih reform. Čas za pogovore glede reforme plačnega sistema se izteka – prav danes poteče še en rok, ki si ga je za dogovor s sindikati postavila vlada. »Pogajanja so v sklepni fazi, ne želim pa prejudicirati, kdaj bodo zaključena,« je dejal Golob.
O nekaterih rešitvah iz šele prvega svežnja davčnih ukrepov, na katerega letijo kritike, da gre zgolj za kozmetične popravke z majhnimi finančnimi učinki, pa se bodo morali v koaliciji še pogovoriti, saj so do njih zadržani predvsem na gospodarskem ministrstvu. Uresničitev napovedane manjše obremenitve dela in večje obremenitve premoženja pa se torej odmika. Se pa tudi zaradi črpanja sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost ne bo smela odmakniti pokojninska reforma.
Pospešiti bi bilo treba tudi popoplavno sanacijo, ki se doslej ni izkazala kot dovolj učinkovita, saj ljudje še kar čakajo na nove domove. »Do konca mandata bodo vsi na tem področju rešeni,« je zagotovil Han.
Koalicijo zavezujejo tudi rezultati referendumov. Volivci so najbolj jasno sporočili, da si želijo spremembo volilnega sistema in možnost preferenčnega glasu tudi na državnozborskih volitvah. »Tudi te zadeve moramo urediti in jaz sem kar se tega tiče optimist,« je pripomnil Han.
Koordinatorka Levice Asta Vrečko pa je potrdila, da ostajajo konstruktivni partnerji, njihova glavna zaveza pa ureditev stanovanjske politike, ki ne vključuje le izgradnje novih stanovanj, ampak tudi urejanje najemniškega trga, kratkoročnega oddajanja in tudi davka na premoženje.
Kljub vsem izzivom so v koaliciji sicer zadovoljni z doslej opravljenim. Golob je izpostavil, da je Slovenija med prvimi evropskimi državami, ki ji je uspelo zbiti inflacijo pod en odstotek na letnem nivoju, ena tistih držav, ki kljub zadnjim popravkom napovedi (Urad za makroekonomske analize in razvoj RS je ravno včeraj napoved gospodarske rasti za letos znižal z 2,4 odstotka na 1,5 odstotka) še vedno za skoraj dvakrat presega evropsko povprečje pri gospodarski rasti, in ena tistih, ki ima najvišjo stopnjo zaposlenosti in najnižjo stopnjo brezposelnosti.
