Sascha Roth se je morala leta 2019 soočiti s pretresljivo diagnozo, da je zbolela za rakom danke. »Sesula sem se,« se je 38-letna Američanka tega dogodka spominjala v pogovoru za New York Times. Kmalu naj bi začela kemoterapijo na Univerzi Georgetown, vendar je njen prijatelj vztrajal, da najprej obišče Philipa Patyja v newyorškem medicinskem centru Memorial Sloan Kettering.
Paty ji je razložil, da njen rak vključuje specifično mutacijo, zaradi katere ima pomanjkanje določenih genskih popravljalnih mehanizmov. Ta mutacija je prisotna pri do 15 odstotkih ljudi z rakom debelega črevesa in danke. Paty jo je vključil v klinični poskus nove imunoterapije z zdravilom dostarlimab, ki se sicer uporablja za zdravljenje ginekoloških rakov. Je zaviralec določenih beljakovin, tako imenovanih kontrolnih točk. Imunskemu sistemu pomagajo razkrivati rakave celice, da jih lahko nato prepozna in uniči.
Osemnajst zdravljenih, osemnajst ozdravljenih
Po opravljeni eksperimentalni terapiji je njen rak povsem izginil. »Ko sem to sporočila družini, mi niso verjeli,« se je spominjala Sascha Roth. Dve leti pozneje pri njej še vedno ni niti sledu o raku. Enako velja za vseh 18 udeležencev kliničnega poskusa s podobno obliko raka danke, ki se ni razširil na druga tkiva. Tudi pri njih je bilo zdravljenje stoodstotno učinkovito. Dodatnega zdravljenja ne potrebujejo. Strokovnjaki menijo, da se je prvič v zgodovini zgodilo, da je študija dosegla popolno remisijo pri vseh onkoloških bolnikih.
»Imunoterapijo uporabljamo že od leta 2011,« uvodoma poudari Janja Ocvirk, predstojnica sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu, »vendar se je doslej uporabljala pri bolnikih, pri katerih je bolezen že napredovala in ima zasevke. V tako zgodnjem stadiju doslej po njej še nismo posegali.«
Profesorice ni presenetila učinkovitost eksperimentalnega zdravljenja raka danke, vsekakor pa je bila presenetljiva stoodstotna učinkovitost. »Ne smemo zanemariti, da je bilo število udeleženih bolnikov zelo majhno,« je izpostavila. »Ko bodo opravili klinično raziskavo na večjem vzorcu, se zagotovo nekdo ne bo odzval na zdravljenje.« Po njenih ocenah bo treba počakati še nekaj let, preden bo preizkušeno zdravljenje prehodilo vse zakonsko predpisane faze in dočakalo registracijo pristojnih institucij. V Evropi je to Evropska agencija za zdravila (Ema).
Študija bo že letos spremenila smernice zdravljenja
Strokovni članek o preskusu zdravila dostarlimab je konec maja objavil New England Journal of Medicine (NEJM). V isti številki so še trije odmevni prispevki, ki razkrivajo izjemen napredek pri zdravljenju in prepoznavanju raka.
Eden je poročal o učinkovitosti nove terapije metastatskega raka dojke pri ženskah z nizkim človeškim epidermalnim rastnim faktorjem (HER2). Več kot 500 v študiji udeleženih bolnic z nizkim HER2 so zdravili z novim kombiniranim zdravilom trastuzumab deruxtecan, ki vsebuje monoklonska protitelesa in citostatik. Zdravljenje je izboljšalo preživetje bolnic v povprečju za kar šest mesecev. »Rezultati te študije bodo že letos vodili v spremembo smernic zdravljenja, najprej ameriških, zatem evropskih,« je za Dnevnik napovedala onkologinja Janja Ocvirk. To pomeni, da bodo lahko že kmalu na tak način zdravili tudi slovenske bolnice s tovrstno težko diagnozo raka dojke.
V strokovni reviji je opisano še zdravljenje 71-letne bolnice z najsmrtonosnejšo obliko vseh pogostejših rakov trebušne slinavke. Ženska je prejela enkratno infuzijo krvi z gensko spremenjenimi t-celicami. Regresija njenega tumorja je bila izjemna in vztrajna. »V tem primeru smo šele na eksperimentalni ravni zdravljenja,« pred preveliko evforijo svari profesorica Ocvirkova. Kljub temu bi to znanje utegnilo pomagati tudi komu v Sloveniji. »Tehnologijo za takšno terapijo imamo na voljo, za zdravljenje bi potrebovali predhodno odobritev etične komisije in prijavljeno študijo,« je razložila.
Zelo spodbuden je tudi nov način presejalnega testiranja bolnikov z rakom debelega črevesa II. stopnje. Z novim krvnim testom so avtorji študije zmogli analizirati DNK tumorja in podati oceno, pri katerih bolnikih ni potrebna naknadna kemoterapija po opravljeni operaciji in odstranitvi tumorjev. Tudi v Sloveniji bi že lahko opravljali tovrstne preiskave. »Vendar še ne sodijo med standardne postopke,« je poudarila Janja Ocvirk. »Da bi postale rutinske, bo treba opraviti še več preiskav o zanesljivosti postavljenih prognoz.«
Preveč optimizma
utegne tudi škodovati
Opisani strokovni prispevki razkrivajo, kako postajajo onkološke terapije vse bolj prikrojene posamezniku. »Z najsodobnejšimi preiskavami iščemo tiste bolnike, ki bi jim določena zdravila lahko najbolje pomagala,« komentira doktorica Ocvirkova. Napredek je vsekakor počasnejši, kot se dozdeva, obenem so nekatere nove terapije obetajo le za dokaj redke oblike raka. Preveč optimistično tolmačenje rezultatov posameznih študij bi zato utegnilo onkološkim bolnikom povzročati dodaten stres.
»Leta 2003 so mediji poročali o tarčni terapiji z monoklonskimi protitelesi na način, kot da gre za čarobno palčko za zdravljenje raka debelega črevesa,« se spominja sogovornica. »Bolniki so zatem pričakovali čarobne učinke takšne terapije dve leti prej, preden je bilo zdravilo sploh registrirano.«
