Preverjanje čakalnih seznamov je pokazalo na prelahkotno dodeljevanje okvirnih terminov, ki zamegljujejo sliko o vrstah v zdravstvu. Pri nekaterih pacientih na primer ni bilo jasno, ali so v resnici že prišli do zdravljenja ali pa bi jim morali v zdravstvenih ustanovah dodeliti nov datum.
Kako (ne)natančni so urniki?
Odstopanja velikokrat niso povezana z informacijsko tehnologijo, ampak z organizacijo dela pri posameznem izvajalcu zdravljenj, opažajo na ministrstvu za zdravje. Pri preverjanju kakovosti podatkov sodelujejo z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), med napakami, na katere so naleteli, pa so tudi vnosi okvirnega in dejanskega termina za isto zdravljenje pri istem posamezniku. Nasploh pa je uporaba okvirnih terminov prepogosta, ocenjujejo na ministrstvu za zdravje. Pojavljajo se na primer pri tistih zdravljenjih, ki jih izvajalec opravlja s pomočjo zdravnikov iz drugih ustanov, so spomnili. »Zakonodaja sicer zahteva, da izvajalec nadomešča odsotnega zdravnika, vendar je to zahtevo pogosto težko upoštevati,« dodajajo.
Na ministrstvu za zdravje med možnimi rešitvami izpostavljajo koncentracijo zdravnikov pri izvajalcih zdravljenj. Število mest, kjer lahko opravljajo posamezne zdravstvene storitve, bi bilo zaradi takšnih sprememb manjše. Sicer pa želijo prakso dodeljevanja okvirnih terminov zamejiti, so nam sporočili z ministrstva. Potrebna bosta nadzor in boljša zakonska opredelitev, kdaj in v kakšnem deležu se jih sme uporabiti, ugotavljajo. Pomembni bodo tudi natančni urniki zdravnikov, so spomnili na ministrstvu; kadar bo prišlo do nenačrtovane odsotnosti, pa bo moral ambulanto prevzeti drug zdravnik.
Improvizacija in skrbi
»Sprememb na bolje za zdaj ni opaziti,« opozarja ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. Mnogi bolniki so zaradi dolgega čakanja in prelaganja datumov zaskrbljeni, opaža Sušelj, okvirni termini pa negotovost še povečujejo. »Če se po enem letu čakanja, ko je okvirni termin že pred vrati, vse sesuje in se datum znova odmakne, to pri bolnikih povzroča obup. Človek bi še razumel, da se dejanski datum od okvirnega odmakne za kak teden, a v posamičnih primerih prihaja tudi do celoletnih zamikov,« je dejal.
V ozadju okvirnih terminov so tudi težave pri načrtovanju, je zaznal Sušelj. »Okvirne termine je mogoče omejiti s čvrsto organizacijo.
To pomeni, da bo bolnišnica vnaprej predvidela, ob katerih dneh bo ambulanta delala v prihodnjem letu. Zdaj take datume marsikdaj povozi improvizacija. Vseeno pa je opaziti, da se terminov ponekod držijo bolj dosledno, ponekod pa bolj ohlapno.« Po besedah Sušlja je sicer razumljivo, da vsega, na primer daljših bolniških odsotnosti zaposlenih, ni mogoče predvideti. A na to bi bilo treba računati vnaprej in delo načrtovati
na daljši časovni osi. Zastaviti bi si morali cilj, da bi bili odkloni pri datumih izjema in ne stalnica, je poudaril Sušelj.
