Raziskave, s katerimi v slovenskem zdravstvu preverjajo izkušnje pacientov in svojcev, kažejo precejšnje zadovoljstvo z bolnišnično obravnavo. Da je bilo osebje prijazno, so v prvi tovrstni nacionalni raziskavi povedali skoraj vsi sodelujoči otroci, stari devet let ali več. Enaindevetdeset odstotkov staršev mlajših otrok, ki so bili v bolnišnici, je ocenilo, da je tamkajšnje osebje za njihovega otroka dobro skrbelo. Kar pa ne pomeni, da svojci niso opazili temnejših plati zdravstvene oskrbe. Skoraj četrtina staršev je denimo potrdila, da so pri zdravstvenem osebju dobivali nasprotujoče si informacije o otrokovem zdravljenju.
Rezerve pri obveščanju
Da so različni člani osebja, ki so skrbeli za otroka oziroma so ga zdravili, poznali njegove sedanje in pretekle zdravstvene težave, je ocenila polovica staršev. Prostor za izboljšave je opazen tudi pri postopkih ob odhodu iz bolnišnice. Svetovanja osebja o tem, kako skrbeti za otroka po odpustu, se je spomnilo 83 odstotkov staršev. Manj kot trem četrtinam pa je član bolnišničnega osebja povedal, s kom lahko govorijo, če bi jih po prihodu domov skrbelo za otroka.
Cilj raziskave je pridobiti vpogled v izkušnje z bolnišničnimi obravnavami, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). V primeru otrok, starih do osem let, so na vprašalnik odgovarjali starši. Raziskavo o izkušnjah pediatričnih pacientov oziroma njihovih staršev je NIJZ izvedel med lanskim 15. septembrom in letošnjim 15. marcem, potekala pa je na vseh slovenskih pediatričnih oddelkih z izjemo oddelkov intenzivne nege, psihiatričnih in neonatalnih oddelkov. Na povabilo k sodelovanju v raziskavi se je odzvalo 1890 otrok oziroma njihovih staršev.
Na rezerve pri obveščanju bolnikov je letos pokazala tudi raziskava PREMS, ki je zajela odrasle paciente po bolnišničnem zdravljenju. Potrebne informacije o nadaljevanju zdravljenja oziroma oskrbe je ob odpustu dobilo 82 odstotkov bolnikov. Da je zdravnik na razumljiv način razložil, kako je potekal poseg ali preiskava, je navedlo nekoliko manj kot tri četrtine sodelujočih. Dobre tri četrtine pa jih je pojasnilo, da so jim v bolnišnici predstavili načrt, kako bo potekala oskrba oziroma zdravljenje. Pacienti so bolnišnični obravnavi na lestvici od nič do deset namenili povprečno oceno 9,1. Pri odraslih pacientih, ki so bili hospitalizirani vsaj eno noč, je NIJZ peti val nacionalne raziskave o izkušnjah z obravnavo v bolnišnici izvajal med 8. aprilom in 1. junijem letos. Potekala je na 54 bolnišničnih oddelkih, vprašalnik je ustrezno izpolnilo 4096 ljudi.
Gre za pacientov občutek, da je osebju mar
»Dobro je, da te podatke poznamo. Tam, kjer so slabši, so priložnosti za izboljšave,« je poudaril Gregor Cuzak, generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije. Poleg podatkov o bolnikovih preteklih težavah, ki so že na voljo v informacijskem sistemu, so ob veliki količini informacij tako zelo pomembni dobro pripravljeni povzetki, je ponazoril. Težave s komunikacijo pa ne pomenijo nujno, da je te premalo, meni Cuzak. »Osredotočiti se je treba na tisto, kar je za pacienta najpomembnejše. Gre za občutek, da je v dobrih rokah in da je na drugi strani osebje, ki mu je mar,« je poudaril.
Ob motiviranem osebju in ekipnem delu je vse to lažje doseči, je spomnil. Sogovornik opaža še, da bi pacient včasih morda potreboval manj storitev, ki pa bi bile bolj premišljeno izbrane in bi mu bile bolje pojasnjene. Izrazito nepovezano zdravstvo denimo deluje, ko bolnik prehaja med zdravstvenimi ustanovami. Koordinacije med osebjem na različnih področjih je pogosto premalo tudi znotraj iste ustanove. »Posameznik nam pove, da je bil že šestkrat na slikanju, a še vedno ne ve, kaj mu je,« je trenutno dogajanje opisal Cuzak. Eden od pogojev, da bi se stvari premaknile na bolje, je po njegovem opažanju ustrezna »klima« v zdravstvenih ustanovah. Rešitev je tako tudi v dobrem vodenju bolnišnic, je prepričan Gregor Cuzak.
