Pacienti, ki so na svoje izkušnje z osnovnim zdravstvom opozorili ljubljansko zastopnico pacientovih pravic Dušo Hlade Zore, so večkrat izpostavili tudi vse redkejše stike z osebnim zdravnikom. Ko zaradi zdravstvenih težav pokličejo v ambulanto, se z njimi zadnje čase pogovarjajo le medicinske sestre, so nekateri med njimi pojasnjevali zastopnici. Medicinske sestre jim pri tem dajejo tudi napotke, kako naj ravnajo, je iz pogovorov z bolniki razbrala Hlade-Zoretova. Tako jim na primer svetujejo, katero zdravilo brez recepta naj vzamejo, je ponazorila.
»Bolnikom medicinske sestre večkrat priporočijo tudi, naj se, če ne bo bolje, oglasijo znova,« opaža sogovornica. Prebivalci, ki jih je tak način dela zmotil, so nasprotno pričakovali, da se bodo o svojih simptomih z zdravnikom pogovorili vsaj po telefonu. To velja tudi v primerih, ko se želijo pacienti dogovoriti o bolniški odsotnosti. Brez stika med bolnikom in zdravnikom ni mogoče z gotovostjo vedeti, kako resne so težave, je izpostavila Hlade-Zoretova.
Možnost, da nekatera pooblastila pri predpisovanju medicinskih pripomočkov in odločanju o bolniških odsotnostih prenesejo na sodelavce, je dala zdravnikom lani sprejeta interventna zakonodaja. Žal pa se v zdravstvu velikokrat zgodi, da so zakonske spremembe uvedene »na horuk«, opaža Duša Hlade Zore. Poudarila je, da to ni krivda medicinskih sester ali zdravnikov: zdravstveni delavci bi morali dobiti natančna navodila o prenašanju pooblastil z zdravnika na drugo osebje. Znaki okužbe dihal lahko na primer kažejo na nahod ali na pljučnico, je ponazorila eno od pasti, dolgotrajen kašelj pa lahko pomeni začetek pljučnega raka: »Tisočkrat se lahko ne zgodi nič, tisočprvič pa bo šlo nekaj narobe.«
Delo prek tujih kartic?
V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije so dobili informacije, da medicinske sestre odločitve ob stikih z bolniki ponekod sprejemajo kar prek zdravnikove profesionalne kartice. V takem primeru gre za prenašanje nalog »na zaupanje«, ugotavlja predsednica zbornice Monika Ažman. Po njeni oceni bi bilo smotrno, da dogajanje, pri katerem bi lahko prihajalo tudi do nezakonitega ravnanja, preverita ZZZS in ministrstvo za zdravje.
Zakonodaja pri začasnem predajanju pooblastil sicer ni zapovedala povsem enotnega pristopa. Prenašanje nalog na medicinske sestre si je lahko vsaka ambulanta v osnovnem zdravstvu predstavljala po svoje, ugotavlja Ažmanova, ki je tudi članica strateškega sveta za zdravstvo. »Medicinske sestre naloge prevzemajo neorganizirano. Najkrajšo bo ob tem dogajanju potegnil pacient,« je opozorila na varnostna tveganja. Pod posebno velikim pritiskom so mlajše medicinske sestre, opažajo v zbornici. Ponekod jim na primer zagotavljajo, da bo za odločitve – čeprav so v praksi prenesene na ostale sodelavce – še vedno odgovoren zdravnik. »Natanko bi morali vedeti, kdo je odredil bolniški stalež. Na to ni vezana le strokovna, ampak tudi kazenska odgovornost,« je opozorila Ažmanova. Da trenutno prenašanje nalog ni usklajeno s stroko, sicer opozarjajo že od časa sprejemanja interventne zakonodaje.
Predsednica zbornice dodaja, da so medicinske sestre pripravljene sprejeti dodatne naloge v osnovnem zdravstvu, a bi bilo treba prej urediti pogoje za tako spremembo. Namesto da ena diplomirana medicinska sestra pokriva po dve ambulanti družinske medicine, bi morali zaposliti po eno diplomirano medicinsko sestro na ambulanto, je poudarila. Drugi pogoj je dodatno izobraževanje: »Medicinske sestre je treba usposobiti in pripraviti algoritem, kako ravnati.« Sprašuje se tudi, od kod bodo prihajale medicinske sestre za napovedane dodatne time referenčnih ambulant v osnovnem zdravstvu. »Vse to lahko vodi v kadrovsko siromašenje bolnišnic in socialnih zavodov. Gre za kolobarjenje znotraj iste njive,« je dejala Ažmanova, ki svari pred kolapsom bolnišničnega sistema.
ZZZS: prenašanje »napačnih« pooblastil
Kako bodo ob opozorilih o spornem prenašanju nalog na medicinske sestre ukrepali na ministrstvu za zdravje še ni znano. Čakamo tudi na pojasnila ministrstva, ali so s tovrstnimi primeri seznanjeni. Razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino je sicer že lani vztrajal, da diplomirane medicinske sestre niso pristojne za odločanje o dolžini bolniškega staleža. Na mnenje tega organa, ki ga vodi dr. Danica Rotar Pavlič, so znova spomnili tudi na ZZZS, kjer ocenjujejo, da prenos pooblastil, ki ga je predvidela interventna zakonodaja, niti ni zares zaživel. Poleg tega so bila v interventne spremembe po oceni ZZZS vključena »napačna« pooblastila. Sami na primer menijo, da bi bil smotrn prenos pooblastil za predpisovanje pripomočkov za bolnike z inkontinenco, a zakonodaja tega ni predvidela. Izvajalcem, torej javnim zavodom in koncesionarjem, so glede interventnega zakona dvakrat podali obširna navodila, so pojasnili na ZZZS. Dodatnih prošenj za usposabljanja ali opozoril, da algoritmi za prenos pooblastil niso dovolj dorečeni, niso prejeli. Izpostavili so še, da ima zbornica zdravstvene nege zakonska pooblastila za strokovni nadzor nad delom medicinskih sester. Tudi na ZZZS menijo, da bi bil potreben drugačen prenos pooblastil, ki bi ga bilo smiselno še pred sprejemom zakona uskladiti med posameznimi strokami.
