Nekatere pediatrične ambulante so proste le na uradnih seznamih, opažajo starši, ki iščejo zdravnika za svojega otroka.
Dodatne vpise včasih na primer zavračajo, ko so že blizu meje, pri kateri bi lahko nehale sprejemati nove paciente, opaža ljubljanska zastopnica pacientovih pravic Duša Hlade Zore. Ta hip je v Ljubljani s širšo okolico sicer posebno težko najti ambulanto, kjer bi bili pripravljeni na novo sprejeti novorojenčke in druge predšolske otroke. »Gre za tiste prebivalce, pri katerih je dostopnost zdravnika posebej pomembna. Staršem obenem ni kaj dosti v pomoč, če se na čisto drugem koncu Slovenije še najdejo prosti pediatri. Prav bi bilo, da je otrokov zdravnik dovolj blizu,« je opozorila.
Nizi rdečih pik
Tudi v družinski medicini so razmere daleč od idealnih, je spomnila sogovornica, a je tam jasno vsaj, da se lahko posameznik brez zdravnika obrne na ambulante za neopredeljene paciente. Pri pediatričnih ambulantah nadomestna oskrba ni organizirana sistematično. Tudi pritožb zaradi težav z izbiro pediatra je v zadnjem obdobju več kot pri družinski medicini, opaža zastopnica pacientovih pravic. Sprva so brez prostih pediatrov ostajali kraji v okolici Ljubljane, v zadnjem času pa se težave zaostrujejo tudi v glavnem mestu. Takšno dogajanje v zdravstvenem varstvu otrok ni sprejemljivo, opozarja Duša Hlade Zore, pri najmlajših pa so lahko posledice posebej hude: »Prepozno prepoznavanje težav lahko vpliva na otrokov razvoj. Ne moremo se zanašati na to, da se lahko starši v sili obrnejo na nujno medicinsko pomoč. Treba je poiskati rešitve, po potrebi tudi začasne.«
Po torkovih podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je prostih 60 timov pediatrov na primarni ravni, pred dobrim letom pa je bilo za vpise na novo na voljo 64 timov. Kljub temu, da poslabšanje ni drastično in da mora nove paciente v tem delu zdravstva še vedno sprejemati več kot četrtina ekip, se po Sloveniji že razprostirajo široka območja, kjer se starši le stežka dogovorijo za vpis otroka. Rdeče pike, ki označujejo kraje brez prostih zdravnikov, so po objavi Sledilnika Zdravniki gosto posejane že po celotni državi, z izjemo dela severovzhodne Slovenije.
Kot smo že poročali, ljubljanski zdravstveni dom ta teden zapuščata dva pediatra iz zdravstvenega varstva šolskih otrok. Zdravnika bo s tem izgubilo 3100 otrok, za katere bodo začasno poskrbeli drugi tamkajšnji strokovnjaki. V zdravstvenem varstvu predšolskih otrok ljubljanskega zdravstvenega doma v tem času po drugi strani celo ni prostih zdravnikov. Na ZZZS poudarjajo, da ni pravne podlage za omejevanje vpisov otrok glede na njihovo starost, a se tovrstne ločnice v nekaterih zdravstvenih domovih še pojavljajo.
Zakaj so pediatrijo izpuščali
V zdravstvenem resorju so v minulih letih navajali delež prostih pediatričnih ambulant, ki je bil kljub vsemu večji kot pri ambulantah družinske medicine. Ukrepi, kakršne so uvajali v družinski medicini, so pediatrijo zaobšli. Na to neskladje so letos opozarjali tudi v razširjenem kolegiju za družinsko medicino, ki je najvišji strokovni organ na tem področju. Ponekod v osnovnem zdravstvu so opažali tudi, da pediatre po končani specializaciji lažje pritegnejo v bolnišnicah. Zanimanje za specializacije iz pediatrije je še vedno precejšnje, a predvsem v nacionalnem delu, kjer bodoči specialist ni vezan na posameznega delodajalca. Obenem se velik del pediatrov v osnovnem zdravstvu približuje upokojitvi, vedno znova opozarjajo v osnovnem zdravstvu.
Kratkoročne rešitve še iščejo
Na ministrstvu za zdravje so poudarili, da se je število mladoletnikov brez izbranega zdravnika od začetka leta zmanjšalo s 19.312 na 15.622. Rodnost v Sloveniji obenem močno upada že vsaj zadnjih deset let, so spomnili. »Projekcije kažejo, da se bodo ob upoštevanju demografskih gibanj in omenjenega upada števila otrok potrebe po pediatričnih storitvah do leta 2035 zmanjšale za približno devet odstotkov,« so sporočili. Ob večjem številu razpisanih specializacij bo pediatrov dolgoročno sicer dovolj, ocenjujejo, kratkoročne rešitve za ohranjanje dostopnosti do pediatrov pa nameravajo poiskati v sodelovanju s pediatrično stroko. Ena od možnosti je v povezovanju med sekundarno in primarno ravnijo zdravstvenega varstva.
