Prebivalke, ki so ostale brez osebnega ginekologa, se zatekajo v nujno pomoč. V osrednji Sloveniji bolnice v takem primeru obiskujejo urgentno ambulanto UKC Ljubljana. Za ženske je to izhod v sili, opaža dr. Adolf Lukanović, ki vodi Združenje ginekologov in porodničarjev Slovenije. »Če bolnica pride pred vrata ambulante zaradi pomanjkanja hormonskih zdravil oziroma zaradi recepta, jo obravnavamo,« je povedal.
Da sistem na sekundarni in terciarni ravni poka po šivih, je po opažanju Lukanovića odraz težavnih razmer v osnovnem zdravstvu. Trenutno dogajanje v javnem sistemu po njegovi oceni vodi v obliko privatizacije, ob kateri se dostopnost ne povečuje, ampak se celo slabša. »Pomembno je, da ljudem zagotovimo dostopno zdravstveno storitev – tudi v ginekologiji,« je poudaril sogovornik.
Vrsta krajev brez
prostih ginekologov
Kot smo v Dnevniku že poročali, je ljubljanski zdravstveni dom zapustila ena od ginekologinj, pacientke pa je prenehal na novo sprejemati še zadnji ginekolog tega zavoda, ki je bil donedavna »prost«. V Ljubljani pacientke po podatkih Sledilnika Zdravniki trenutno vpisujejo le še v eni koncesionarski ambulanti, ambulanti za študentke in ambulantah v Leonišču pod okriljem kliničnega centra, kjer morajo za preglede doplačevati. A dogajanje v glavnem mestu je le vrh ledene gore. V nekaterih krajih po Sloveniji si ni mogoče v javnem sistemu izbrati niti enega ginekologa. Na zemljevidu, ki ga objavlja Sledilnik Zdravniki, so rdeče pike za območja brez prostih ginekologov med drugim v Sežani, Ajdovščini, Logatcu, Kamniku in Velenju.
Brez izbranega ginekologa je po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) približno vsaka četrta ženska v državi. Na ZZZS vidijo rešitev v dolgoročnem kadrovskem načrtovanju, pri čemer izpostavljajo vlogo ministrstva za zdravje in Zdravniške zbornice Slovenije. Pacientke lahko sicer na novo še vedno sprejema 60 timov oziroma 39 odstotkov slovenskih ginekologov. Poleg tega ZZZS trenutno financira 15,5 dispanzerja za ženske (vsi ne delujejo v polnem obsegu, op. p.) več, kot jih je leta 2012. »Posledično se je zmanjšalo povprečno število žensk, za katere skrbi osebni ginekolog, in sicer s 4927 na 4420 žensk,« so pojasnili na zdravstveni blagajni. V letošnjem letu je predvidenih dodatnih osem timov dispanzerjev za ženske. Dva si lahko obetajo na območju celjske območne enote ZZZS, 1,5 tima v koprski območni enoti, po en tim v kranjski, mariborski in novomeški enoti ter v občini Brezovica, pol tima pa na območju Krškega.
Podatki o zdravnikih, ki delujejo v javnem sistemu, so dostopni na spletni strani ZZZS (https://zavarovanec.zzzs.si/wps/portal/portali/azos/ioz/ioz_izvajalci). Kadar ginekolog zavrne dodatne vpise, čeprav tega ne bi smel, se lahko posameznica pritoži. Najprej naj se obrne na vodstvo zdravstvenega zavoda, svetujejo na ZZZS; če spora tam ni mogoče rešiti, pa se lahko pritoži tudi na pristojno območno enoto zdravstvene blagajne. V primeru zasebnih ginekologov, ki imajo sklenjeno pogodbo z ZZZS, se lahko posameznica pritoži neposredno na pristojno območno enoto, še pojasnjujejo.
Mladi specialisti le redko
v osnovno zdravstvo
Da veliko žensk ostaja brez izbranega ginekologa, je doslej opozarjal tudi razširjeni strokovni kolegij za ginekologijo in porodništvo. Ta strokovni organ je izpostavljal še podatke, ki kažejo, da se večina mladih ginekologov po zaključku specializacije ne odloči za osnovno zdravstvo. Hkrati pa je veliko ginekologov blizu upokojitve. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije s konca leta 2021, ki so jih povzeli na zdravstvenem ministrstvu, bo v naslednjih petih letih pogoje za odhod v pokoj izpolnilo 83 specialistov ginekologije in porodništva. Zanimanje za te specializacije je po drugi strani precejšnje. Lani jih je bilo razpisanih 21, zasedena pa so bila prav vsa mesta.
V Sloveniji ni večjega pomanjkanja specialistov ginekologije in porodništva, ocenjujejo na ministrstvu za zdravje. »Res pa opažamo manjše zanimanje mladih specialistov za zaposlitev na primarni ravni. Po specialističnem izpitu se raje kot za ambulantno dejavnost odločijo za delo v bolnišnici,« so zaznali. Rešitve iščejo v v debirokratizaciji, administrativnih razbremenitvah in nagrajevanju zdravnikov osnovnega zdravstva. »Nekatere od teh ukrepov smo že uvedli z interventno zakonodajo, sprejeto v lanskem letu. O morebitnih sistemskih spremembah na področju ginekologije in porodništva pa bomo razpravljali v okviru načrtovane zdravstvene reforme,« napovedujejo v zdravstvenem resorju, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan.
