Ljubljanski zastopnici pacientovih pravic Duši Hlade Zore se je oglasila bolnica, ki se se skuša s svojim osebnim zdravnikom že pol leta dogovoriti za pregled na štiri oči. Njene prošnje so bile zaman. V ambulanti, kjer je opredeljena, vztrajajo pri komunikaciji po elektronski pošti in telefonu, je bolničino izkušnjo povzela Hlade-Zoretova.
Pacienti med pandemijo zelo pogosto opozarjajo na odsotnost osebnega stika z zdravnikom, je povedala. "Zdaj, ko so se ukrepi za preprečevanje novega koronavirusa sprostili, je čas za vsaj delno vračanje k stari normalnosti. Ljudje izgubljajo zaupanje v to, da je zdravnikova odločitev pravilna. Poleg tega se v telefonskih pogovorih praviloma pogovarjajo le o osnovnih, ne pa tudi o spremljajočih težavah," ugotavlja Duša Hlade Zore. Pri tem se lahko izgubijo pomembne informacije o bolnikovem zdravju. Strinja se, da ima telemedicina prednosti in da obisk ambulante ni vedno potreben. Vseeno bi bilo treba upoštevati tudi omejitve takšnega načina dela.
Brez jasnih navodil pristojnega ministrstva
Pregledi, pri katerih se bolnik z zdravnikom sreča "v živo", so med pandemijo drastično upadli. Če je bilo leta 2019 prvih kurativnih obiskov 2,2 milijona, jih je bilo lani le še 1,5 milijona. Z 2,1 milijona v leta 2019 je na lanskih 1,3 milijona upadlo število ponovnih kurativnih obiskov zaradi znanih tegob. Sočasno so z manj kot 55.000 na kar 2,1 milijona letno narasli posveti na daljavo. Zajemajo telefonske pogovore, elektronsko pošto in video povezavo.
Veliko dodatnih delovnih obremenitev družinskih zdravnic in zdravnikov, predvsem administrativnih, je bilo posredno in neposredno povezanih s covidom. »V ambulantah dosegamo približno 75 odstotkov obravnav s pregledom v primerjavi z obdobjem pred covidom, hišnih obiskov je približno za petino več. Poleg tega imamo zdaj še posvete na daljavo, ki jih je več, kot je bilo prej vseh obravnav. To so velike obremenitve in ne vemo, kako dolgo bomo še zdržali v takem tempu,« opozarja Aleksander Stepanović, strokovni vodja Osnovnega zdravstva Gorenjske.
Vztrajajo pri hibridnem načinu delovanja
»Lansko leto je bilo napeto kot še nobeno poprej,« se spominja Maja Arzenšek, vodja družinskih zdravnikov v mariborskem zdravstvenem domu. »Vse se je združilo, od covida do nakopičenih težav bolnikov, ki niso mogli na poseg in so potrebovali zdravila, obravnavo, tolažbo, bolniški stalež.« V ambulantah družinske medicine ZD Maribor vztrajajo pri hibridnem načinu delovanja, ki so se ga priučili v času epidemije, v prepričanju, da na ta način izkoriščajo prednosti posvetovanja na daljavo. »Zmotno je prepričanje, da smo zaradi hibridnega načina dela zdravniki zdaj manj obremenjeni. Dela imamo bistveno več,« poudari specialistka družinske medicine. »V naslednjem obdobju bomo videli, ali in kako bomo še zmogli delati na ta način. Če imaš naročeno polno ambulanto in te na računalniku čaka 60 do 70 neodgovorjenih sporočil, je vse to nemogoče obdelati v razpoložljivem času. Vsi bi bili bolj srečni, če bi lahko vse naročili v ambulanto. A potem bi morali na nenujni pregled čakati tudi do tri tedne.«
Navodil ministrstva za zdravje, kako naj poteka hibridni način dela v družinski medicini, zdravstveni domovi niso prejeli. Kako se potlej družinske zdravnice in zdravniki odločijo, koga obravnavati preko telefona ali elektronske pošte in koga povabiti v ordinacijo? »Dobro vprašanje,« odvrne Maja Arzenšek. »Veliko je odvisno od posameznega zdravnika, od strukture pacientov in kompleksnosti njihovih konkretnih zdravstvenih težav. Če so bolniki pretežno starejši, je delež zdravljenja na daljavo zagotovo manjši. Pri mlajših je obratno. Številnim je obravnava na daljavo celo ljubša, če je njihovo tegobo možno enostavno razrešiti.« Na kateri točki bolnika vendarle povabijo na ambulantni pregled? Ko ocenimo,da njegov obravnava na daljavo ne bo dovolj kakovostna. In če pacient želi priti na pregled,« odvrne zdravnica.
Angleška rešitev: pregledi v soboto
Prevlada stikov na daljavo ni zgolj slovenski problem. Tudi v Angliji je že sprožila ostro politično razpravo. Splošni zdravniki morajo pacientom po novem tudi ob sobotah zagotoviti obiske na štiri oči, so pred dnevi poročali tamkajšnji mediji. Zdravniške organizacije novi pogodbi sicer močno nasprotujejo, je povzel The Telegraph. Parlamentarni odbor za zdravstvo in socialno oskrbo, ki je obravnaval načrt odpravljanja zaostankov v zdravstvu, je javni zdravstveni sistem (NHS) že pred temi potezami pozval, da naj za splošne zdravnike spiše jasna navodila glede pregledov »na štiri oči«. Podprl je tudi pravico pacientov, da zdravljenje na daljavo zavrnejo. Vlada Borisa Johnsona je splošne zdravnike po drugi strani sicer pozvala, naj povečajo delež osebnih pregledov, vendar jim je hkrati postavila tudi pogodbene cilje za spodbujanje zdravljenja na daljavo.
Ali nameravajo za vračanja k pregledom v živo poskrbeti tudi slovenske zdravstvene oblasti, ni znano. »Kar se zdravljenja na daljavo tiče, ni vprašanje da ali ne, temveč kdaj in kako,« je prepričana Anka Bolka, direktorico za področja za analize in razvoj pri ZZZS. »Za družinske zdravnike smo že jeseni 2020 opredelili model plačevanja teh storitev na daljavo. Na vprašanje, kolikšen bi bil primeren delež opravljenih storitev na daljavo, mora odgovoriti medicinska stroka. Kakor tudi na vprašanje, kaj se lahko izvaja na daljavo in kaj ne.« V zvezi s strategijo glede prihodnjih pregledov nas je Anka Bolka preusmerila na ministrstvo za zdravje, ki na naša vprašanja še ni odgovorilo.
Kako o teh dilemah razmišlja stroka? O pogledu na problematiko zdravstvene obravnave na daljavo in zmanjšanja števila pregledov na štiri oči smo vprašali Zdravniško zbornico Slovenije. Vsebinskih odgovorov zbornica nima. "Vse podatke o opravljenih zdravstvenih storitvah zbira ZZZS. Glede strategij se prosim obrnite na Ministrstvo za zdravje ali ZZZS," je odgovoril Jure Brankovič, svetovalec za strateško komuniciranje pri zdravniški zbornici.
