V nekaterih ambulantah osnovnega zdravstva se je še vedno skorajda nemogoče naročiti na pregled na štiri oči, nam pripovedujejo bralci. Komuniciranje po telefonu in elektronski pošti, ki se je v zdravstvu razširilo med pandemijo covida, je v takih ambulantah skoraj pravilo, pripovedujejo. Pri čemer se po njihovem opažanju velike razlike v načinu delovanja ambulant pojavljajo celo znotraj istih zdravstvenih zavodov.

Daleč od nekdanjih stikov v živo

Da so posveti na daljavo trdno zasidrani v javnem sistemu, potrjujejo podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pred pandemijo je bila ta oblika stikov s pacienti v ambulantah splošne oziroma družinske medicine redka. Leta 2019 je bilo posvetov na daljavo 54.879, stalnica so postali šele v času množičnega obolevanja prebivalcev za covidom in protikoronskih ukrepov, ki so vplivali tudi na obravnavo drugih zdravstvenih težav. Dostop prebivalcev do osnovnega zdravstva je bil v tem obdobju občutno otežen. Rekordno število posvetov na daljavo, kar 2.099.859, je bilo leta 2021. Drugo leto pandemije je bilo hkrati obdobje, ko je število kurativnih obiskov – v tem primeru gre za stike »v živo« – strmoglavilo na najnižjo točko. Leta 2021 je bilo prvih kurativnih obiskov 1.502.263, kar je 728.102 obiskov manj kot leta 2019.

Lani so pacienti svoje zdravnike videvali pogosteje, a je 1.760.309 kurativnih prvih pregledov v ambulantah splošne oziroma družinske medicine še vedno 470.056 pregledov manj kot v zadnjem letu pred pandemijo. Sočasno so se zlagoma krčili posveti na daljavo, ki pa so bili še vedno zelo pogosti: lani jih je bilo 2.033.580. Analiza, ki je zajela podatke ZZZS za prvih devet mesecev lanskega leta – v tem obdobju je na delovanje zdravstva deloma še vedno vplival covid – kaže na posebno visok delež obravnav na daljavo v nekaterih delih splošne zunajbolnišnične dejavnosti. V primeru pediatrije je bila taka skoraj vsaka četrta obravnava, pri splošni in družinski medicini približno vsaka šesta, v drugih dejavnostih pa so bili deleži nižji. Deleži obravnav na daljavo v splošni zunajbolnišnični dejavnosti niso enaki po vsej državi: najnižji so bili na območju celjske enote ZZZS (slabih osem odstotkov) in koprske enote (dobra desetina), skoraj do petine pa so segli na območju novogoriške in kranjske območne enote.

Velik razpon

Razlike so še večje v primeru izvajalcev. Če odštejemo Zdravstveni dom za študente, ki je namenjen specifični skupini pacientov in kjer je bilo obravnav na daljavo za dobrih 46 odstotkov, je bil delež takih obravnav glede na podatke ZZZS v prvi polovici lanskega leta najvišji v zdravstvenih domovih v Ajdovščini (slaba tretjina), Gornji Radgoni (skoraj 29 odstotkov) in Postojni (malo manj kot četrtina). Tovrstnih obravnav pa je bilo komaj kaj v zdravstvenih domovih v Radečah, Slovenskih Konjicah in Žalcu.

Še precej večji je bil razpon pri zasebnikih s koncesijo. Tudi v tem primeru so bile obravnave na daljavo ponekod redkost, a je mogoče v podatkih ZZZS zaslediti tudi 29 koncesionarjev, kjer je bilo takih obravnav v lanskem prvem polletju za polovico ali več. Podatkov za nekatere izvajalce v omenjenih statistikah ni, kriteriji, do kod lahko sežejo stiki na daljavo, pa za zdaj niso postavljeni. Po oceni ZZZS bi bilo smiselno, da bi smernice glede posvetov na daljavo oblikovala stroka: ta lahko po njihovem presodi, katerih zdravstvenih stanj ni mogoče obravnavati zgolj prek telefona ali elektronske pošte.

Izstopajoče slovenske številke

Posveti na daljavo so med pandemijo narasli tudi v drugih državah, kaže lansko poročilo OECD o evropskih zdravstvenih sistemih. Vendarle pa je Slovenija v tem pogledu izstopala. Skupaj s Španijo jo v OECD izpostavljajo kot državo, kjer je februarja ali marca 2021 o posvetu z zdravnikom na daljavo v času pandemije poročalo več kot 65 odstotkov odraslih. Za primerjavo: v Franciji in Nemčiji, kjer je bil ta delež najnižji, se je prek interneta ali po telefonu z zdravnikom posvetovala četrtina odraslih. Da bodo pregledi na štiri oči za prebivalce Slovenije dovolj dostopni, je treba postaviti jasne obveze, je prepričana članica skupščine ZZZS iz vrst zavarovancev Nevenka Lekše. Podobno kot je že obveljalo, da morajo biti v osnovnem zdravstvu za telefonsko naročanje na voljo ves ordinacijski čas, bi lahko po njeni oceni urejali tudi dostop do pregledov v ambulantah. Hkrati bi morali prebivalcem po besedah Lekšetove omogočiti, da stike z ambulantami navezujejo po različnih poteh in ne zgolj prek elektronskih portalov, ki se razlikujejo od zavoda do zavoda. Tako bi jim morali zagotavljati tudi naročanje po običajni elektronski pošti, telefonu in tudi osebno. »Nekateri pacienti se v sedanjih razmerah še nekako znajdejo. Kaj pa tisti, ki se sploh ne znajdejo, ki, ko ne morejo do zdravnika, odidejo domov in čakajo?« se ob dogajanju v osnovnem zdravstvu sprašuje Nevenka Lekše.

Mnogi se v zdravstvenem sistemu le stežka znajdejo

Da ni vseeno, kako v zdravstvu komunicirajo s pacienti, je razvidno tudi iz podatkov, ki so jih nedavno izpostavili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Nacionalna raziskava zdravstvene pismenosti, ki so jo izvedli leta 2020, je pokazala na precej razširjene težave prebivalcev pri pridobivanju, tehtanju in uporabi informacij. V raziskavi je sodelovalo 3360 odraslih prebivalcev Slovenije, kar 46 odstotkov anketirancev pa je povedalo, da je zanje težko ali zelo težko presojati zanesljivost informacij o boleznih v množičnih medijih.

Težavno prečesavanje pravic

Dvainštirideset odstotkov ljudi je ocenilo, da je težko ali zelo težko najti informacije o zakonodajnih spremembah, ki lahko vplivajo na zdravje njih samih ali družine. Za 38 odstotkov anketiranih pa je težko ali zelo težko izvedeti, kakšne pravice imajo kot pacienti ali uporabniki zdravstvenega sistema.

Za vsakega desetega je težko ali zelo težko razumeti, kaj narediti v nujnih zdravstvenih primerih, skoraj desetina pa ima težave z razumevanjem tega, kar jim pove zdravnik. Tak je tudi delež ljudi, ki težko ali zelo težko razumejo navodila, priložena zdravilu. Sicer pa je raziskava pokazala, da se odrasli prebivalci z največ težavami soočajo pri orientiranju v zdravstvenem sistemu.

Zakaj bi se moralo prilagoditi zdravstvo

Ugotovitve raziskave so na NIJZ povzeli ob letošnji objavi podatkov o zdravju prebivalcev slovenskih občin. Zdravstvena pismenost je ključni dejavnik zdravja, so ugotavljali, pa tudi temelj za uspešno koriščenje možnosti zdravstvenega sistema. Na težave z njo se je mogoče odzvati z izobraževanjem ter z ustreznimi prilagoditvami zdravstvenih storitev in drugih dejavnosti, namenjenih skrbi za zdravje, so ocenili na NIJZ.

Med prilagoditvami, ki so jih našteli, je tudi enostavno dostopno in razumljivo podajanje zdravstvenih informacij. Posebno pozornost je treba namenjati skupinam, ki so z vidika zdravstvene pismenosti še posebej ranljive, so poudarili. Nižja povprečna stopnja zdravstvene pismenosti je glede na omenjeno raziskavo med osebami, starimi 70 let ali več, ljudmi z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo in pri finančno prikrajšanih posameznikih.