Še konec aprila je bilo v kabinetu kmetijske ministrice Mateje Čalušić, ki je to funkcijo prevzela 12. januarja letos, zaposlenih enajst ljudi, od tega štirje na zaupanje. Šest najtesnejših ministričinih sodelavk (praviloma z višjo plačo zaradi dodatka za povečan obseg dela) so v kabinet premestili iz drugih služb ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ena je tja prišla iz upravne enote. To so podatki, ki so nam jih z MKGP posredovali 24. aprila 2024.
Slab mesec kasneje, 22. maja, so nam z ministrstva sporočili: »Na današnji dan je v kabinetu ministrice zaposlenih dvanajst uslužbencev. S 1. junijem jih bo zaradi reorganizacije petnajst.« Toda po najnovejših podatkih kabinet Mateje Čalušić (brez ministrice in dveh državnih sekretarjev) šteje že dvajset ljudi, če nam niso koga zamolčali. Šest jih je tam na zaupanje (vezani so na ministričin mandat), vendar sta na seznamu le še dve imeni, ki sta bili v kabinetu na zaupanje zaposleni konec aprila. To sta Brane Golubović in Rožle Rostohar. Oba imata strankarsko izkaznico Gibanja Svoboda. Golubović je diplomirani upravni organizator in magister upravnih ved, ki je v kabinet Mateje Čalušić prišel 18. januarja, torej šest dni po njenem imenovanju. Ker izkušenj s kmetijstvom ni imel, se ga je oprijel vzdevek politkomisar.
Diplomiranega ekonomista Rožleta Rostoharja, ki je leta 2022 na listi Gibanja Svoboda neuspešno kandidiral za občinskega svetnika v Zagorju ob Savi, je kmetijska ministrica na zaupanje zaposlila 23. aprila, 22. oktobra pa že odhaja. V kabinetu ministrice je bila na zaupanje še krajši čas kot Rostohar zaposlena Mojca Stegovec, nepremičninska posrednica in ustanovna članica Gibanja Svoboda. V kabinetu se je zaposlila 1. marca letos, a le za kratek čas, saj je že od junija ni več tam.
Ni znano, kaj počno člani kabineta
Na aprilskem seznamu zaposlenih na zaupanje v kabinetu kmetijske ministrice je bila tudi diplomirana ekonomistka Mirnesa Rujović, ki se je 29. januarja 2024 v kabinet preselila iz poslanske skupine Gibanja Svoboda. Iz najnovejših podatkov MKGP izhaja, da so jo 1. junija zaposlili za nedoločen čas. Po neuradnih informacijah naj bi se redna služba na kmetijskem ministrstvu obetala tudi Goluboviću. Kaže, da bo aktualna vlada za svoje zaslužne kadre s pretvorbo zaposlitve iz statusa na zaupanje v status za nedoločen čas poskrbela veliko prej, kot je bila dosedanja politična praksa, ko so to množično počeli tik pred prihodi novih ministrskih ekip.
Poleg Golubovića in Rostoharja so na trenutnem seznamu kabinetnih zaposlitev na zaupanje pri Mateji Čalušić še štiri imena. Od 10. junija Tamara Dervišević, od 19. junija Aleš Korošec, od 8. julija Pia Porenta in od 1. septembra Ana Frelih Larsen. Ministrstvo smo prosili za informacijo, kakšne so konkretne zadolžitve vsakega od dvajsetih članov ministričinega kabineta, vendar jih nismo dobili za nikogar od njih. Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da je Ana Frelih Larsen raziskovalka na področju kmetijsko-okoljske politike, Tamara Dervišević naj bi bila po naših podatkih v kabinetu zadolžena za fotografiranje in snemanje videov, na profilu facebook Aleša Korošca pa piše, da je svetovalec na MKGP.
Če poznaš ministrico, dobiš službo
Pia Porenta je na ministričino zaupanje zaposlena kot svetovalka za odnose z javnostmi. Gre za bivšo novinarko Janševe Nova24TV, za katero so v tedniku Demokracija, ki ga prav tako obvladujejo desnosredinske stranke, leta 2021 napovedali, da je vzhajajoča televizijska zvezda, in zapisali: »Mlada novinarka Nova24TV je prodorna in simpatična. Kolegi pravijo, da je pred njo še velika televizijska kariera.« Zdaj je Pia Porenta na zaupanje zaposlena na MKGP, ki ga kadrovsko popolnoma obvladujeta vladajoča stranka Gibanje Svoboda in nekdanja LMŠ, ki se je po zadnjih državnozborskih volitvah zlila s Svobodo. In kaj je Pio Porenta pripeljalo v kabinet kmetijske ministrice? Menda znanstvo z Matejo Čalušić.
Iz istega razloga naj bi službo na MKGP za nedoločen čas in nato v ministričinem kabinetu dobila tudi enologinja Nika Gregorič, ki je bila med drugim zaposlena v vinskih kleteh Vinakras in Vipava 1894. V kabinetu kmetijske ministrice od 5. marca začasno dela tudi diplomirana upravna organizatorka Jana Jerman, ki se je tja preselila iz črnomaljske upravne enote. Je tudi v vodstvu lokalnega odbora Gibanja Svoboda Bela krajina. Zahvaljujoč strankarskim zaslugam se je maja na MKGP zaposlila tudi Dijana Madžarac, nekdanja tesna sodelavka gospodarskega ministra Zdravka Počivalška in na državnozborskih volitvah leta 2022 kandidatka za poslanko stranke Lista Marjana Šarca (LMŠ).
Kmetijski inšpektorat postaja kazenski bataljon
Na račun Svobodi pripojene LMŠ na MKGP visoko kotira tudi generalni sekretar Stojan Tramte, ki skupaj s svojo namestnico Katarino Vasle, v prostem času predsednico lokalnega odbora Gibanja Svoboda v Žalcu, na kmetijskem ministrstvu degradira ter na veliko premešča ljudi z znanjem in kilometrino. S 1. junija spremenjeno sistemizacijo so ukinili samostojne službe za razvoj in prenos znanja, za akreditacijo in nadzor plačilne agencije ter za odnose z javnostmi in promocijo. Službo za EU koordinacijo in mednarodne odnose so preoblikovali v službo za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje, ki ima na MKGP izjemno veliko moč, vodi pa jo Dijana Madžarac, ki s kmetijstvom nima popolnoma nobenih izkušenj.
MKGP z javnostjo po novem komunicira iz ministričinega kabineta. Poleg Pie Porenta to počne še Luka Grižonič. Luko Kočevarja, ki je prej samostojno PR-službo na MKGP vodil kar štirinajst let, so junija premestili na kmetijski inšpektorat, ki je postal nekakšen kazenski bataljon. Včeraj je bil po naših informacijah zadnji Kočevarjev delovni dan na ministrstvu. Seli se namreč v gospodarstvo. So pa te dni na kmetijski inšpektorat poslali sedet tudi dolgoletno vodjo kadrovske službe Katarino Hočevar, ki jo je tako doletela enaka usoda kot večino drugih izkušenih in strokovno podkovanih kadrov na ministrstvu za kmetijstvo.
Balkanizacija slovenskega ministrstva za kmetijstvo
V institucijah, ki sodelujejo s kmetijskim ministrstvom in so odvisne od ukrepov, ki jih to sprejema, so nad razmerami zgroženi. Poudarjajo, da tam ni več kompetentnih sogovornikov. V nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv je na to opozoril tudi agrarni ekonomist Emil Erjavec, odličen poznavalec slovenskega in evropskega kmetijstva. »Če pobereš ljudi z ulice, ki niso strokovno usposobljeni, potem ne moreš pričakovati, da bo kakršen koli napredek. Dobre politike ni mogoče delati s čustvi in dobrimi nameni. Poznati moraš zakonodajo, ki je na področju kmetijstva zelo zapletena, ustroj institucij, stroko. Razumeti je tudi treba, kako se upravlja državo. In tega na področju kmetijstva ni,« je bil kritičen Erjavec. Povedal je tudi, da je na Balkanu sodeloval v različnih projektih. »Tamkajšnji politiki so povsem naključno zasedli svoje položaje, zato niso imeli pojma, za kaj gre. Uveljavljali so neke svoje interese, državne uradnike pa so jemali na enak način, kot jih zdaj jemljemo pri nas. Ko sem se vračal z balkanskih službenih poti, sem si oddahnil, saj sem vedel, da pri nas na kmetijskem ministrstvu sistem deluje, da se natančno ve, kdo kaj obvlada in kdo kaj upravlja. Toda zadnjih pet let v tem pogledu ni več razlike med Zagrebom, Beogradom, Skopjem in Ljubljano. Stvari znamo sicer še vedno lepše zapakirati, da ni videti tako hudo, a je hudo, če spremljaš ton in vsebino razprave ter to, kako se odločamo, kaj naredimo in kam gremo,« je še dejal Erjavec.
