Predhodnica današnje kmetijske svetovalne službe je bila pospeševalna služba, ki je nastala v 70. letih prejšnjega stoletja zaradi strokovne pomoči kmetom. Delovala je na treh ravneh: na Kmetijskem inštitutu Slovenije in kasneje na Zadružni zvezi Slovenije, v območnih kmetijskih in živinorejsko-veterinarskih zavodih ter v kmetijskih zadrugah. V začetku leta 1991 so pospeševalno službo preoblikovali v kmetijsko svetovalno službo. Delovala je v oddelkih za kmetijsko svetovanje pri območnih kmetijskih in živinorejsko-veterinarskih zavodih, na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, na oddelku za zootehniko biotehniške fakultete ter v okviru Uprave RS za pospeševanje kmetijstva kot organ v sestavi MKGP. Z nastankom KGZS pred nekaj manj kot četrt stoletja je uprava za pospeševanje kmetijstva kot organ v sestavi MKGP prenehala delovati. Od takrat javna služba kmetijskega svetovanja sodi pod kmetijsko zbornico Slovenije, ki ji koncesija za to dejavnost poteče konec prihodnjega leta.
Svetovanje prek javnega zavoda
Kaže, da vlada zbornici koncesije ne bo podaljšala. To je maja letos v pogovoru za Dnevnikov Objektiv nakazala kmetijska ministrica Irena Šinko. Poudarila je, da bi bilo smiselno svetovalni del kmetijske svetovalne službe, ki ga financira država, ločiti od njenega tržnega dela. Po njenih navedbah je MKGP lani za javno službo kmetijskega svetovanja namenilo 10.692.584 evrov in še 445.818 evrov iz programa razvoja podeželja, skupaj torej 11.138.402 evrov. »Kmetijska svetovalna služba mora biti namenjena svetovanju kmetom. Lahko bi jo preselili nazaj na ministrstvo, kjer bi bila znova organ v njegovi sestavi, lahko pa je tudi javni zavod in s tem samostojna služba,« je takrat dejala Irena Šinko. Iz izhodišč za novi zakon o kmetijstvu izhaja, da bo obveljala druga rešitev. Vlada naj bi namreč ustanovila javni zavod za kmetijsko svetovanje s sedežem v Ljubljani. Nanj nameravajo z zbornice prenesti vse zaposlene, ki tam izvajajo JSKS.
»Trenutno organiziranje povzroča nezadovoljstvo na vseh ravneh in ne omogoča preoblikovanja JSKS v agilen, mobilen, vitko organiziran sistem. JSKS se identificira kot zastopnik kmetov. Njihove strokovne aktivnosti so tako mnogokrat podrejene stališčem članov KGZS,« so v izhodiščih za novi zakon o kmetijstvu zapisali na MKGP. Prepričani so, da bo nova organizacijska oblika zagotovila neodvisno strokovno delo kmetijskih svetovalcev. Obstoječi obseg JSKS nameravajo ohraniti, prav tako mrežo izpostav po vsej državi, »ker kmetje prepoznavajo JSKS kot njihovo službo«, še piše v izhodiščih MKGP. To kaže, da organiziranost javne svetovalne službe očitno ni tako slaba.
O zbornici brez zbornice
MKGP izhodišča za preoblikovanje kmetijske svetovalne službe skriva. Z njimi ni seznanila niti zbornice, čeprav bo to močno vplivalo na njeno delovanje. Glede na to, da se je aktualna oblast kmetijske zbornice lotila še na dveh frontah, je veliko vprašanje, ali bo sploh obstala. Koalicijski poslanci so namreč v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o KGZS, s katero želijo onemogočiti pasivno volilno pravico v organe zbornice tistim, ki so bili v preteklih štirih letih na višjih položajih v državi, lokalnih skupnostih, pri institucijah EU ali v organih političnih strank. Kmetijsko ministrstvo pa po zgledu gospodarske in obrtne zbornice vodi aktivnosti za uvedbo prostovoljnega članstva tudi v kmetijski zbornici.
