Jože Podgoršek, favorit SDS za predsednika kmetijske zbornice, je 15. oktobra 2020 v Janševi vladi postal kmetijski minister. Že po poldrugem mesecu je v državni zbor spravil predlog zakona o zagotavljanju zemljišč za izvajanje izobraževalnih ter raziskovalnih in razvojnih dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva (v nadaljevanju Podgorškov zemljiški zakon). Zakon je med drugim predvidel, da bo država kmetijskim šolam in raziskovalnim zavodom prepustila v upravljanje vsa svoja kmetijska zemljišča in gozdove, ki so jih imeli do takrat v brezplačnem zakupu oziroma v brezplačni uporabi, ter jim za praktični pouk ali za izobraževalne namene dodatno zagotovila še okoli šesto hektarjev kmetijskih zemljišč in približno petsto hektarjev gozdov.
Največji veleposestnik je Podgorškov Grm
O zemljiških kvotah, ki pripadajo posameznemu javnemu zavodu, odloča posebna komisija, ki kot zlata ribica bolj ali manj upošteva vse hektarske želje javnih zavodov, zato se nekateri od njih spreminjajo v veleposestnike, država pa jim bo morala zagotoviti krepko več dodatnih kmetijskih zemljišč in gozdov, kot je predvidel Podgorškov zakon. Zgolj ljubljanska biotehniška fakulteta, ki državnih gozdov doslej ni uporabljala, jih bo dobila v upravljanje 550 hektarjev. To je petdeset hektarjev več, kot so načrtovali, da jih bodo dodatno zagotovili vsem javnim zavodom skupaj.
Med šolami, ki jim je komisija že dodelila zemljiške kvote (za 152 hektarjev kmetijskih zemljišč in za 148 hektarjev gozdov), je trenutno največji veleposestnik Center biotehnike in turizma Grm Novo mesto. Tam je bil Jože Podgoršek, idejni oče večanja šolskih posesti, zaposlen, preden je šel v politiko, tam ga je čakala služba in tja se je vrnil spomladi 2022, ko se je moral zaradi počitnikovanja na tuje stroške posloviti od ministrske funkcije. Danes je Jože Podgoršek vodja Grmovega veleposestva, ki ga je kot minister pomagal izdatno povečati. To bi lahko bila kost za glodanje Komisiji za preprečevanje korupcije. Dnevnik ji jo je vrgel že aprila 2023.
Šole služijo s prodajo lesa
Podgorškov zemljiški zakon je za nameček javne zavode iz brezplačnih zakupnikov državnih kmetijskih zemljišč in iz brezplačnih uporabnikov državnih gozdov za izobraževalne namene spremenil v njihove upravljalce. Kaj to pomeni? Da so njihovi tudi prihodki od prodaje lesa iz državnih gozdov. Prej je les iz gozdov, v katerih so imeli dijaki šolsko prakso, prodajala družba Slovenski državni gozdovi, ki je 20 odstotkov zaslužka nakazovala v gozdni sklad, iz katerega MKGP med drugim financira nakupe državnih gozdov. Šole v ta sklad ne prispevajo niti centa. Torej je ves zaslužek od prodaje lesa njihov. Na odgovore, kam gre ta denar, še čakamo.
V prvi različici predloga Podgorškovega zakona je bilo predvideno, da bodo nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravljali šolski inšpektorji ter da bo pravna oseba, ki zemljišč ne bo uporabljala za pedagoški proces, kaznovana z globo od 5.000 do 100.000 evrov, njena odgovorna oseba pa s 500 do 5000 evri. Toda določila o nadzoru in kaznih so kasneje čudežno izginila iz Podgorškovega zakona. Sam je trdil, da sta to zahtevali ministrstvi za izobraževanje, znanost in šport (vodila ga je Simona Kustec) ter za finance (minister je bil Andrej Šircelj).
Poldrugi hektar gozda na dijaka
Šole s področja agroživilstva in gozdarstva imajo po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje v tem šolskem letu skupaj 1882 dijakov. Najmanj, le 86, jih ima Šolski center Ptuj, z vsega 88 dijaki mu sledi Biotehniška šola Rakičan. Največ dijakov (416) ima Biotehniški center Naklo, sledita mu Grm (321 – skupaj z biotehniško gimnazijo) in Šolski center Šentjur (225). Grmu so dodeli kvoto za 148 hektarjev gozdov in 152 hektarjev kmetijskih zemljišč. To pomeni skoraj po pol hektarja na dijaka, ob tem, da ta šola nima nobenega gozdarskega izobraževalnega programa.
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, ki jo v programih gozdar in gozdarski tehnik obiskuje 188 dijakov, ima kvoto za upravljanje blizu 292 hektarjev državnih gozdov ali 1,55 hektarja na učenca. Podobno razmerje bo tudi v Lesarski šoli Maribor, ki ima kvoto za 160,82 hektarja državnih gozdov, vendar še čaka na sklep vlade, ki bo podlaga za prenos teh gozdov v njeno upravljanje. Na tej šoli je 107 dijakov, gozdnih površin pa 1,5 hektarja na vsakega.
Nadzora ni
Pred uveljavitvijo Podgorškovega zakona so imele postojnska, mariborska in novomeška srednja šola za izvajanje izobraževalnih programov skupaj v uporabi 260,62 hektarja državnih gozdov. Po novem jih bodo imele v upravljanju 599 hektarjev. Po navedbah SiDG je 11. julija letos komisija za določanje kvot odločila, da tudi Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani pripada kar 550 hektarjev državnih gozdov. V SiDG pričakujejo, da bo želel po Podgorškovem zakonu državne gozdove pridobiti v upravljanje tudi Gozdarski inštitut Slovenije.
Kaj se je dogaja v gozdovih, ki so jih morali prenesti na javne zavode, na SiDG ne vedo. Nimajo namreč več podatkov niti o sečnji niti o iztrženi vrednosti prodanega lesa. SiDG tudi ne izvaja več nadzora nad gozdarskimi deli v teh gozdovih. Enako je s kmetijskimi zemljišči, ki jih je moral Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov prenesti v upravljanje javnim zavodom. Nadzora, ali jih uporabljajo namensko, torej za izobraževanje in raziskovanje ter ali so obdelana, sklad nima več. Doslej je šestim srednjim šolam (Grm, Rakičan, Ptuj, Naklo, Šentjur in Nova Gorica) ter Znanstveno raziskovalnemu-središču Koper in Kmetijskemu inštitutu Slovenije v upravljanje prenesel petsto hektarjev kmetijskih zemljišč, po dodeljeni kvoti jim jih pripada 1096,3 hektarja. Toda vsi javni zavodi še niso prišli na vrsto za prenos, saj jim komisija še ni dodelila kvot.
