»Dvanajstega julija je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ponovno podaljšala obdobje pandemije bolezni covid-19,« je včeraj uvodoma izpostavila Nuška Čakš Jager z NIJZ. Med državami, kjer število okuženih narašča, je tudi Slovenija;14-dnevno povprečje potrjeno okuženih se približuje številki tisoč na dan. »Naši kazalniki tako pri številu smrti kot pri hospitalizacijah in številu okuženih v zadnjih 14 dneh so bili do nedavnega pod povprečjem, zdaj pa že dosegamo evropsko povprečje,« je dejala Čakš-Jagrova.
Fafangel stavi na odpadne vode
Sočasno je potrebna previdnost pri interpretaciji in mednarodni primerjavi podatkov o poteku epidemije, je opozorila epidemiologinja. Številne države so namreč spremenile način beleženja in testiranja. Število potrjeno okuženih je tudi v Sloveniji bistveno podcenjeno, ker je dostopnost testiranja močno omejena. Mario Fafangel, predstojnik centra za nalezljive bolezni NIJZ in vodja posvetovalne skupine za spremljanje virusa sars-cov-2, je v preteklih tednih večkrat izpostavil, da množičnega testiranja ne bodo ponovno uvedli, ampak si bodo vpogled v epidemiološke razmere med drugim zagotavljali s spremljanjem količine virusa v odpadnih vodah.
Te pomembne analize so se sočasno znašle v finančni zagati. Ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, namreč ni pravočasno pripravilo potrebne pravne podlage za njihovo financiranje. Kaj se je zgodilo? Konec junija se je dokončno iztekel ukrep sekvenciranja genoma sars-cov-2 in spremljanja virusa v odpadnih vodah, ki ga je predpisoval 21. člen zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva. Zakon je lani sprejela vlada Janeza Janše.
Ministrstvu se ne mudi in šele »razmišlja« o rešitvi
»Trenutno ni več pravne podlage za izvajanje in financiranje teh analiz,« so potrdili na ministrstvu za zdravje. »Glede na to, da epidemiološka stroka meni, da so monitoringi spremljanja povzročiteljev nalezljivih bolezni v odpadnih vodah pomembni, razmišljamo o možnosti, da bi to področje umestili v zakon o obvladovanju epidemije, katerega vsebina se še pripravlja.« Iz zapisanega je razumeti, da bodo te analize do nadaljnjega strošek Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB).
»Epidemiologija odpadnih vod sodi med orodja sodobnega boja proti infekcijskim boleznim, prakse iz tujine izkazujejo tudi izjemno stroškovno učinkovitost tega načina preverjanja,« poudarjajo na inštitutu, ki se je na lastno pobudo, med prvimi v svetu, septembra 2020 lotil spremljanja virusa sars-cov-2 v odpadnih vodah. Zagonska sredstva za vzpostavitev in izvajanje pilotnega monitoringa sta zagotovili Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS) in evropska komisija, od 1. januarja 2021 do 30. junija 2022 pa je monitoring odpadnih voda na nacionalni ravni financiralo ministrstvo za zdravje v okviru zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva.
Od 1. julija inštitut ne prejema več denarja za izvajanje teh storitev. Kljub temu še naprej opravljajo analizo odpadnih vod, sočasno pa si prizadevajo organizirati sestanek z ekipo direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje, ki ga vodi Vesna Kerstin Petrič. »Ker smo monitoring na visoki strokovni ravni vzpostavili z veliko angažiranosti in ker menimo, da bi bila njegova prekinitev, četudi začasna, strokovno in finančno neracionalna, smo se odločili, da bomo čez poletje skušali vzdrževati osnovno raven monitoringa,« so nam odgovoril na inštitutu. »Na žalost je taka rešitev finančno vzdržna zgolj za premostitveno obdobje. Glede na pogovore z odločevalci se nakazuje možnost nadaljnjega financiranja v jesenskem času, ko načrtujejo pripravo zakonske podlage.«
Peti val že drugi najvišji
Kaj kažejo aktualne meritve? »V primerjavi s prejšnjim tednom se je količina virusa sars-cov-2 povečala v odpadni vodi večine čistilnih naprav,« je 11. julija poročal inštitut. Iz podatkov, ki jih objavlja Covid-19 Sledilnik, je mogoče razbrati, da se količine virusa v odpadnih vodah zlagoma približujejo rekordnim vrednostim iz četrtega vala epidemije.
S 1. julijem je na »suhem« ostalo tudi sledenje različicam virusa sars-cov-2. Te analize izvaja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). »Predvidevamo, da bo ministrstvo za zdravje zagotovilo ustrezno financiranje in zakonske podlage spremljanja različic tudi v bodoče,« so optimistični v vodstvu laboratorija. Ker je trenutno število sekvenciranih vzorcev majhno, bodo stroške analiz do septembra krili iz lastnih in evropskih sredstev, ki so jih pridobili v okviru enoletnega projekta za povečanje zmogljivosti sekvenciranja in molekularne diagnostike.
