Jože Podgoršek, kmetijski minister v odstopu, ki ga je s položaja predčasno odneslo barantanje z zemljišči, vezano na njegovo dopustovanje ob Bohinjskem jezeru, namero po izsekavanju državnega gozda upravičuje s potrebo po zagotovitvi dodatnih površin za pridelavo hrane. Toda kompromitirani minister ima za to veliko cenejšo rešitev, kot je »britje gozda«. To je odprava zaraščanja na tistih kmetijskih površinah, s katerimi gospodari sklad kmetijskih zemljišč in gozdov in ki po definiciji še niso gozd. To so kmetijska zemljišča, porasla z gozdnim drevjem, kmetijska zemljišča v zaraščanju, površine, porasle z drevesi in grmičevjem, ter neobdelana kmetijska zemljišča. Takšnih površin je dobrih 8600 hektarjev od skupaj več kot 61.000 hektarjev vseh kmetijskih zemljišč, s katerimi gospodari sklad.
Ko bo družba Slovenski državni gozdovi neki gozd izkrčila, bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) očiščeno zemljišče preneslo na sklad, ta pa ga bo po napovedih ministra Podgorška dal v zakup vnaprej znanemu zakupniku. Da ne bi tam namesto krompirja in solate rasli lakirnice in trgovski centri, bo po ministrovih zagotovilih skrbela kmetijska inšpekcija, ki naj bi preprečevala morebitno nenamensko rabo očiščenih kmetijskih površin.
To nalogo naj bi torej zaupali inšpekciji, ki ni bila sposobna doseči niti tega, da bi na primer s kmetijskih površin v Zgornjih Pirničah pri Medvodah lastnik odstranil koruzno silažo, ki tam gnije že ducat let. Namenjena je bila proizvodnji električne energije v tamkajšnji bioplinarni, ki pa so jo morali, ker je bila zgrajena v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, porušiti. Po dvanajstih letih tako kupi deponirane koruzne silaže še vedno zasedajo tamkajšnje kmetijske površine.
Velikanski problem je tudi pozidava kmetijskih zemljišč, zato je državni zbor leta 2011, v času vlade Boruta Pahorja, znova uzakonil odškodnino zaradi gradnje na kmetijskih zemljiščih. Med letoma 2002 in 2011, ko je nastajal avtocestni križ, te odškodnine ni bilo, ker naj bi preveč obremenila državni proračun. Potem so jo znova uvedli, in to zelo visoko, saj so želeli z njo ljudi odvračati od pozidave najrodovitnejših površin. Dejan Židan, takratni kmetijski minister in eden od poražencev nedavnih državnozborskih volitev, saj mu ni uspelo ponoviti poslanskega mandata, je leta 2011 napovedal, da bodo z odškodnino na leto zbrali okoli dvajset milijonov evrov in jo namenili predvsem odpravi zaraščanja. Toda po podatkih MKGP se je približno toliko odškodnine, kot so je nameravali zbrati v enem letu, nateklo v enajstih letih skupaj. Od leta 2011 do konca letošnjega marca so na posebni proračunski postavki MKGP zbrali nekaj manj kot 22,7 milijona evrov, torej le dobro desetino predvidene. Največ, 4,1 milijona evrov, lani; daleč najmanj, vsega 342.480,68 evra, pa leta 2012, ko je druga Janševa vlada odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč močno oklestila.
Skromno povpraševanje po brezplačnem zakupu
Zelo klavrna je bila tudi namenska poraba zbrane odškodnine. Od aprila 2017 do septembra lani je MKGP objavilo pet javnih razpisov za odpravo zaraščanja. Skupaj je razpisalo 4,3 milijona evrov nepovratnih sredstev, razdelilo pa je le dober poldrugi milijon, kar ni niti sedem odstotkov pobrane odškodnine zaradi pozidave kmetijskih površin. Denar so razdelili med 251 upravičencev, ki so se namenili zaraščanje odpraviti na dobrih 333 hektarjih zemljišč. Podatkov, kako uspešni so bili, še ni, saj morajo zaraščanje odpraviti v enem letu po odobritvi denarne pomoči, so nam pojasnili na MKGP in dodali, da bodo te številke dostopne v poročilu o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva za lani, ki ga vsako leto spišejo strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je konec leta 2020 prvič objavil seznam zaraščenih kmetijskih zemljišč v lasti države, ki jih je mogoče dobiti v brezplačen desetletni zakup, in sicer pod pogojem, da jih zakupnik najkasneje v letu dni usposobi za kmetijsko dejavnost. Na tem seznamu je bilo sprva 1313 hektarjev zaraščajočih se zemljišč, vendar se je kasneje izkazalo, da so na mnogih ovire za oddajo v zakup, zato so jih za zdaj bodočim zakupnikom ponudili 315 hektarjev, brezplačno zakupno razmerje pa so sklenili za 210 hektarjev zaraščenih površin na 1434 parcelah.
