Od aprilskega volilnega kongresa, na katerega so po aferi s spornim nakupom sodne stavbe na Litijski odšli Socialni demokrati, mineva pol leta. Ko je Matjaž Han od Tanje Fajon prevzel krmilo stranke SD, je bilo jasno, da bo poleg politične obuditve stranke, iskanja barve in okusa socialdemokracije ter notranje konsolidacije kritičnih glasov eden njegovih osrednjih izzivov tudi sanacija skoraj dvomilijonskega dolga. Člani stranke bodo danes najprej na predsedstvu, nato pa še na klavzuri v Narodnem muzeju Slovenije pretresali, v kakšni kondiciji je stranka po aferi. Jedro pogovorov bo nedvomno finančna situacija; visok dolg, ki je do nedavnega znašal okroglih 1,8 milijona evrov, vpliva tudi na (ne)aktivnosti stranke.

Kampanja za evropske volitve je bila, na primer, zelo skromna: znašala je okroglih 42.000 evrov, kar je več deset tisoč evrov manj kot pred petimi leti. Jasno je, da se stranka, ne da bi razrešila finančne zagate, ne more resno podati na naslednje državnozborske volitve. Matjaž Han je za Objektiv pred časom dejal, da je cilj problematično finančno sliko urediti do konca leta. SD že nekaj časa prodaja vilo na Levstikovi. Za staro centralo zahtevajo 2,2 milijona evrov. Po naših informacijah naj bi stranka že prejela ponudbo potencialnih kupcev, ki pa naj bi bila več sto tisoč evrov pod izklicno ceno. Zaradi zadolženosti hkrati iščejo kandidata za prevzem najema luksuznih prostorov na Nazorjevi, kjer so jih najeli za petletno obdobje.

Marinko Banjac, portretFoto: Robert Balen

Marinko Banjac

Kaj pa interna reforma?

A če pobrskamo po takratnih izjavah strankarskih veljakov, vidimo, da se je poleg ureditve financ obljubljalo tudi ali predvsem resno kadrovsko in programsko prestrukturiranje stranke ter glasnejša drža znotraj koalicije. Čeprav je Hanu uspelo SD, ki ji je ob robu kongresa pretil razkol, po mnenju več naših virov v vmesnem času notranje pomiriti, zgoraj navedenega ni »še« od nikoder. »Stranka SD je po volilnem kongresu stopila na točno tisto pot, ki jo je z izvolitvijo novega predsednika tudi nakazala – veliko istega s še malo več pragmatizma. Treba je spomniti, da je stranka imela pred kongresom izjemne interne težave, vključno s kadrom in financami. Zaradi vprašljivega delovanja glavnega tajnika Klemna Žiberta in netransparentnih postopkov so stranki rejtingi strmoglavili. Namesto da bi opravili ali vsaj začeli temeljito reformo delovanja navznoter in navzven, se zdi, da so nojevsko potisnili glavo v pesek in čakali, da turbulentno obdobje mine,« ocenjuje politični komentator dr. Marinko Banjac.

Luka Goršek, podpredsednik stranke SD:» Včasih preveč stremimo k državotvorni drži, pri čemer se kdaj zgodi, da zapostavimo svoje usmeritve.«

 

Luka Goršek, eden od štirih podpredsednikov stranke, je povedal, da je Matjažu Hanu v mesecih po kongresu uspelo poenotiti stranko in da zdaj sledijo naslednji koraki. »Fazo konsolidacije smo dali čez, zdaj pa prihaja faza, ko moramo začrtati prioritete do konca mandata.« In katere so te? Sogovornik poleg zdravstva poudarja, da bi morala stranka vztrajati pri nepremičninskem davku. Je to politično modro tako blizu naslednjih volitev? »Če ima takšen ukrep lahko dober učinek na stanovanjsko politiko oziroma če ima dober učinek na ljudi, je pomembno zgolj to, da ga implementiramo čim prej. Dovolj časa je, da to poskušamo doseči znotraj koalicije.«

- Matjaž Han, minister za gospodarstvo, turizem in šport- 11.09.2024. - Izredna seja svetov občin Velenje in Šoštanj o dogajanju na področju energetike.//FOTO: Bojan Velikonja

Predsedniku SD in gospodarskemu ministru Matjažu Hanu je po aferi Litijska uspelo poenotiti stranko, programska konsolidacija in finančni dolg pa, kot kaže, ostajata nalogi za prihodnost. Foto: Bojan Velikonja

Dvigniti glas v koaliciji

Glede tega, da bi morali znotraj koalicije večkrat odločneje »udariti po mizi«, kar že cel mandat zahteva del članstva, je Goršek dejal, da je vsekakor treba pokazati več poguma pri zagovarjanju strankinega programa. »Včasih preveč stremimo k državotvorni drži, pri čemer se kdaj zgodi, da zapostavimo svoje usmeritve. To moramo spremeniti. Do konca mandata se sicer naše število ministrov in poslancev ne bo spremenilo, a bo moral tudi premier na drugi strani razumeti, da bo moral naslednjo vlado, če si želimo levosredinsko vlado, sestavljati z nami,« je jasen. Na današnji klavzuri je sicer pričakovati, da bodo Socialni demokrati za zaprtimi vrati ob aktualnih političnih temah, političnih prioritetah do konca mandata in finančnem poslovanju govorili tudi o pripravah na naslednje volitve in analizirali junijske evropske volitve. Glede na to, da bodo na klavzuri poleg ministrov, poslancev in županov prisotni tudi predsedniki območnih organizacij, bo seveda zanimivo videti, kako zadovoljni oziroma nezadovoljni so z vodenjem stranke, potem ko jo je aprila prevzel Han. 

Matjaž Han kot novi predsednik SD ostaja zvest logiki »sredinskosti«, bolj kot socialne teme pa ga pragmatično zanima podpora gospodarstvenikov. Trenutno so v SD zavezani tudi podpori nekdanji predsednici Tanji Fajon pri aktivnostih, ki jih ima kot zunanja ministrica v OZN. Projekt želijo izpeljati brez prevelikih političnih pretresov na domači sceni, ker bi to zasenčilo angažma na mednarodni. Zato SD v koaliciji deluje pragmatično in se oglaša zgolj toliko, kolikor je potrebno, kar je bilo nenazadnje vidno tudi v kontekstu odstopa Emilije Stojmenove Duh. Skratka, namesto da bi stranka naredila poglobljen premislek o svoji poziciji, načelih, vsebinah, je vse to potisnjeno na stran. Zgolj dobrim lokalnim strukturam, gospodarskim povezavam in svojemu statusu »klasične« stranke se lahko zahvalijo, da imajo še nekakšno podporo.

Priporočamo