Vlada Roberta Goloba se je odločila, da bo zaloge pšenice za prehrano ljudi v državnih kaščah letos podvojila – z 20.000 na 40.000 ton. Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve je zato 19. julija objavil razpis za odkup pšenice letine 2022 za prehrano ljudi. Razdelil ga je v dva sklopa. S prvim je nameraval za predvidoma 4,2 milijona evrov (brez DDV) odkupiti do 14.000 ton pšenice, primerne za človeško prehrano, ki bi jo hranil v lastnih skladiščih, z drugim pa za okoli 8,2 milijona evrov dodatno še do 26.000 krušne pšenice, ki bi jo bil prodajalec dolžan najmanj leto dni hraniti v svojih skladiščih.

Neprivlačna cena

Čeprav je bil razpis mednarodni, je do danes, ko se je iztekel rok, prispela ena sama ponudba (za sklop dve), in to domačega prodajalca pšenice. Kdo je, koliko pšenice želi prodati državi in po kakšni ceni, zavod ni razkril. So pa ne glede na neuspeh javnega razpisa zagotovili, da razlogov za zaskrbljenost ni, saj trenutne državne zaloge pšenice zadoščajo za večmesečno preskrbo Slovenije v primeru, če bi je začelo na trgu primanjkovati in bi morala država na stežaj odpreti vrata svojih kašč.

Danilo Rihtarič, direktor Kmetijske zadruge Radgona, nam je pojasnil, da se za prodajo pšenice za državne blagovne rezerve niso odločili zaradi neprivlačne cene, saj je država za tono pšenice, namenjene prehrani ljudi, ponujala tristo evrov. »Mi smo jo prodali dražje, po 350 evrov, večino murskosoboškemu podjetju Mlinopek. Na drugi sklop razpisa pa se nismo mogli prijaviti, saj nimamo dovolj skladiščnih prostorov, da bi lahko v njih začasno hranili še pšenico državnih blagovnih rezerv. Do konca meseca jih moramo pripraviti za skladiščenje koruze,« je poudaril Rihtarič in dodal, da bo koruze zaradi hude suše letos precej manj kot običajno, zato se boji, da bodo cene podivjale. Pričakuje, da se bodo gibale od 330 do 350 evrov za tono, medtem ko so lani znašale okoli 240 evrov.

Obeta se katastrofalen pridelek koruze

Razpisni pogoj, da bo naročnik izbral ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ki jo bo določil na podlagi najnižje ponudbene cene na tono v evrih brez DDV, je od prijave na javni razpis odvrnil tudi Splošno kmetijsko zadrugo Ljutomer - Križevci, ki sodi med zadruge z največ skladiščnimi zmogljivostmi. Direktor Slavko Petovar nam je dejal, da so zelo kmalu spoznali, da jim takšen razpis ni pisan na kožo. »Kriterij najnižja cena v tem trenutku ni pravšnji, poleg tega prijava na tovrstni razpis pomeni dodatne stroške, povezane tudi z bančnimi jamstvi, zato se nismo prijavili. Večino krušne pšenice smo že prodali slovenskim kupcem, nekaj pa je imajo kmetje še skladiščene in se še odločajo za prodajo,« nam je odločitev njihove zadruge utemeljil Petovar.

V zvezi z napovedjo predsednika vlade Roberta Goloba, izrečeno sredi žetve, da bo država odkupila ves letošnji pridelek slovenske pšenice, je Petovar dejal: »To je bilo zelo pogumno. Prepričan sem, da premier ni poznal vseh posebnosti odkupa pšenice, kajti če bi jih, bi bila njegova napoved verjetno malce drugačna. Je pa pohvalno, da je država začela razmišljati o večji prehranski varnosti. Povečanje blagovnih rezerv je smiselno, in sicer zato, da bi imeli v primeru pomanjkanja pšenice domači predelovalci dovolj surovine. Ali bo vlada s tem tudi ublažila draginjo, pa bo pokazal čas, kajti del žitne verige so tudi trgovci.«

Sicer pa Petovar pravi, da je bilo pšenice letos zaradi suše za 15 do 20 odstotkov manj kot običajno, po kakovosti pa je pridelek dober. Po drugi strani koruzi kaže zelo slabo. Količinsko bo izpad od 30- do 80-odstoten.