Izvajanje javnega linijskega avtobusnega prevoza v Sloveniji je praktično duopolno tržišče. Državni teritorij sta si razdelila največja ponudnika Arriva in Nomago, ki so ju v preteklosti že zalotili pri kartelnem dogovarjanju. Edini, ki je na lokalnem teritoriju še vstopal na ta izkrivljen trg, je bil Avtobusni promet (AP) Murska Sobota. Poskus »nevtraliziracije« prekmurskega tekmeca je spodletel.
Največja igralca sta si
razdelila Slovenijo
Za razumevanje zgodbe je treba čas zavrteti v leto 2021. Ministrstvo za infrastrukturo – tedaj ga je vodil Jernej Vrtovec – je avgusta lani objavilo mednarodni razpis za izbor koncesionarjev za izvajanje gospodarske javne službe linijskega avtobusnega prevoza v Sloveniji. Razdelilo ga je na dvanajst statističnih regij. Skupna vrednost posla bi v osemletnem obdobju presegla milijardo evrov. Nomago, ki je v 50-odstotni lasti Slovenskih železnic, in Arriva, ki je v lasti Deutsche Bahn, sta se na razpis odzvala na predvidljiv način: regije sta si razdelila med seboj, neposredno sta si konkurirala le v obalno-kraški.
Posebna zgodba je Pomurje. Tam je prevoze od leta 2010 izvajal AP Murska Sobota. Lastnika družbe, ki zaposluje približno 140 ljudi, sta Bernardka Maučec Cigan in Franc Banfi. Na državnem razpisu je AP Murska Sobota ponudil ceno 1,94 evra na kilometer (brez DDV), kar je bilo cent pod maksimalno dovoljeno ceno. Bistveno cenejšo ponudbo je oddala Arriva, od države je zahtevala le 1,80 evra na kilometer. To je bistveno manj od zneska, ki ga je Arriva ponudila v vseh tistih sklopih razpisa, v katerih je nastopala kot edina ponudnica; tam je namreč »konkurirala« z maksimalnimi 1,95 evra na kilometer. Enako je na svojih teritorijih storil Nomago. Na Krasu sta oba ponudila 1,94 evra, torej toliko kot Prekmurci na vzhodu države.
Brez državnega posla bi propadli
Ministrstvo je pomurski posel oddalo Arrivi in ocenilo, da bo država na letni ravni prihranila 600.000 evrov. Neizbrani ponudnik se je pritožil, saj z izvajanjem te javne službe ustvari več kot 70 odstotkov prihodkov in bi brez nje propadel. Ker je ministrstvo pritožbo zavrnilo, se je pravni boj nadaljeval na državni revizijski komisiji.
Vodstvo Arrive je ostro zavrnilo očitek, da je v Pomurju ponudilo dampinško ceno, s katero bi s trga izrinilo še edinega obstoječega tekmeca na slovenskem oligopolu. Trdilo je, da je ceno določilo na podlagi ekonomskih in prometnih analiz ter izkušenj. Ekonomsko vzdržna naj bi bila cena med drugim zaradi ravninske topografije severovzhoda države, kjer je poraba goriva posledično nižja kot drugod. Bo Erik Stig Karlsson, direktor Arrive Slovenija, je v pogovoru za Večer še ocenil, da si tudi AP Murska Sobota ni nikoli želel popolne konkurence.
Pritožila sta se tudi računsko sodišče in varuh konkurence
Prekmurci so čez poletje doživeli podporo neodvisnih državnih
institucij. Najprej je zahtevek za revizijo kot zagovornik javnega interesa vložilo računsko sodišče in predlagalo razveljavitev celotnega razpisa. Družba Nomago je sodišču zatem očitala, da ne zasleduje javnega, temveč parcialne zasebne interese, ki se prekrivajo z interesi AP Murska Sobota.
Kasneje je razveljavitev razpisa predlagala še javna agencija za varstvo konkurence. Ocenila je, da je razpisna dokumentacija kršila načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki in načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Razpis je namreč praktično onemogočil konkuriranje manjših ponudnikov in je dodatno zaostroval obstoječe oligopolne razmere. Agencija je spomnila tudi na svoje ugotovitve, da sta se ista dva velika konkurenta že leta 2010 kartelno dogovarjala pri oddaji ponudb za javno naročilo ministrstva za promet.
Ministrstvo še ni preučilo
sklepa revizorjev
Prejšnji teden je ministrstvo, zdaj ga vodi Bojan Kumer, še poskušalo sanirati razmere. Ponovno je pregledalo ponudbe za pomurski sklop in prišlo do spoznanja, da je bila ponudba Arrive nedopustna. Med drugim zato, ker ni zmogla utemeljeno pojasniti posameznih elementov ponujene cene. Zatem je Arriva dobila pravico vložitve zahtevka za revizijo. Prehitela jo je državna revizijska komisija (DKOM). Senat, ki mu je predsedoval predsednik komisije Samo Červek, je ugodil zahtevku računskega sodišča in razveljavil celoten razpis. Ministrstvo je namreč zagrešilo več nepravilnosti še pred iztekom roka za oddajo ponudb, torej že v razpisni fazi. Z domnevnimi nepravilnostmi, ki naj bi se dogajale v pomurskem sklopu, se ni vsebinsko ukvarjalo.
Kako se bo na razplet odzvalo ministrstvo? »Odločitev DKOM smo ravnokar prejeli, obsega več kot 30 strani. Kot naročnik bomo odločitev najprej temeljito analizirali in pogledali argumentacijo glede ugotovljenih nepravilnosti pri pripravi razpisne dokumentacije,« je Dnevniku odgovorilo infrastrukturno ministrstvo. »Nato se bomo posvetovali o nadaljnjih korakih, zato še ne moremo povedati, kakšne odločitve bomo sprejeli.«
