Februarska novinarska konferenca je odmevala. Cilj koalicije je do konca mandata vzpostaviti dolgoročno vzdržen sistem po vzoru Dunaja, ki bo od leta 2026 omogočal gradnjo dva tisoč javnih stanovanj na leto, je na konferenci napovedal Luka Mesec, takratni koordinator Levice in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Tri tisoč,« ga je popravil predsednik vlade Robert Golob.

V kateri fazi je priprava začrtanega sistema, ki naj bi omogočil gradnjo 3000 stanovanj na leto? »Cilj je podpreti vse že pripravljene projekte, ki so pripravljeni do te mere, da se lahko prek njihove izvedbe pridobi nova javna najemna stanovanja,« odgovarjajo na ministrstvu za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljevac iz Levice. Država je že dokapitalizirala stanovanjski sklad s 25,5 milijona evrov. Sredstva bo sklad namenil za izvajanje začrtane gradnje javnih in neprofitnih najemnih stanovanj. »Kmalu bo objavljen nov program, ki bo omogočal sofinanciranje gradnje javnih najemnih stanovanj in neprofitnih najemnih stanovanj pod ugodnimi pogoji,« napoveduje ministrstvo.

Mesec in Golob sta februarja napovedovala, da bo nosilec stanovanjske gradnje republiški stanovanjski sklad. Iz proračuna naj bi letno prejel približno 100 milijonov evrov, torej štirikrat več, kot je znašala letošnja dokapitalizacija.

Za gradnjo naj bi se namenjala tudi zemljišča v lasti Slovenskega državnega holdinga, javna neprofitna stanovanja pa bodo poleg stanovanjskih skladov gradile tudi neprofitne stanovanjske organizacije, ki so organizirane kot podjetja ali stanovanjske zadruge.

Največ novih stanovanj v Mariboru

O tem, kako daleč je začrtani cilj vlade, pričajo tudi podatki o številu novih stanovanj republiškega stanovanjskega sklada. Z lastno gradnjo je najemniški trg povečal s 40 stanovanji v Ljubljani (Dolgi most) in 188 stanovanji v Mariboru (Pod Pekrsko gorco). Skupaj z občinama je sofinanciral tudi gradnjo najemnih stanovanj v Slovenskih Konjicah in oskrbovanih stanovanj v Šmarjah pri Jelšah. Sklad bo letos kupoval še stanovanja v občini Sveta Ana in v Ravnah na Koroškem. Skupno bo letos predal v uporabo 287 stanovanj.

To pa ni niti desetina cilja, ki ga želi vlada doseči leta 2026.

Zaostrenih razmer na najemniškem trgu, predvsem ljubljanskem, sklad tudi v prihodnjem letu ne bo bistveno omilil, saj bo v uporabo predal skupaj 261 stanovanj v Kopru, Novem mestu in Radljah ob Dravi. V Ljubljani niti enega. V glavnem mestu je aktivnejši občinski stanovanjski sklad. Včeraj smo poročali, da sklad že zbira prijave za najem okoli 200 neprofitnih najemnih stanovanj v Ljubljani in na Vrhniki. Načrtuje še gradnjo štirih stavb s skupaj 87 stanovanji v Zeleni jami in gradnjo soseske s 361 stanovanji na območju nekdanjega kompleksa Snage na Povšetovi.

Republiški sklad, ki ga vodi direktor Črtomir Remec, v zvezi z načrtovano gradnjo še opominja: na pridobivanje dovoljenj in dokončanje projektov pridobivanja stanovanj bodo v letu 2024 vplivale finančne in kadrovske zmožnosti sklada, vplivale bodo tudi določbe zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023. Na oddajo stanovanj bodo tako vplivali tudi postopki izredne dodelitve stanovanj prizadetim v poplavah in plazovih, ki jih je uzakonil zakon.

Ali bo torej sanacija posledic avgustovske ujme vplivala na izpolnitev začrtanega cilja 3000 stanovanj na leto po letu 2026? Ministrstvo za solidarno prihodnost: »Avgustovska ujma ne bo vplivala na časovnico cilja gradnje 3000 stanovanj, bo pa, tako predvidevamo, lahko vplivala na lokacijo gradnje neprofitnih stanovanj, ki bodo sedaj del razvojnega paketa za prizadete občine.«

Gradnja stanovanjskega sklada ne bo znižala najemnin

Poročali smo, da je v glavnem mestu in okolici preko portala Nepremicnine.net trenutno na voljo zgolj kakih 300 najemniških stanovanj. Ponudba stanovanj za kratkoročni turistični najem je na portalu Airbnb približno trikrat večja. Za november je tam na razpolago okoli 900 bivališč. Tovrstno kratkoročno oddajanje zaostruje razmere na slovenskem najemniškem trgu. Zmanjšuje dostopnost prostih stanovanj, zvišuje najemnine in najemnika sili v sklepanje še krajših najemnih pogodb.

Z vsakim dodatnim stanovanjem, ki ga dajo na najemni trg, se povečajo možnosti najema za vse, ki želijo vstopiti v varen najem po vnaprej poznanih pogojih, pravijo na stanovanjskem skladu. »Ocenjujemo, da vsako novo stanovanje stanovanjskega sklada pomembno prispeva k razširitvi možnosti ureditve stanovanjskega vprašanja. Vendar pa bistvenega vpliva na znižanje najemnin tudi aktivnosti sklada žal ne bodo imele, saj je višina najemnine odvisna od več dejavnikov, na katere ne moremo vplivati.«

Z negativnimi posledicami apartmanizacije se sooča tudi hrvaško glavno mesto. Upreti se jim skuša z maksimalnim dvigom pavšala na turistično posteljo, ki bo po novem znašal 199 evrov na leto. »Pavšal na turistične postelje je znatno prenizek in tudi preblag ukrep, da bi imel kakršen koli vpliv na zmanjšanje kratkoročnega oddajanja, saj je še vedno manj obdavčeno kot dolgoročno oddajanje,« je izpeljano rešitev komentirala Anja Lazar z Inštituta za študije stanovanj in prostora.

Kaj o zagrebški rešitvi meni ministrstvo za solidarno prihodnost? »Na ministrstvu ne podpiramo pavšala na turistično posteljo, saj trenutna davčna obravnava spodbuja kratkoročno oddajanje in ne dolgoročne. Menimo, da takšna ureditev ni smiselna, in se zavzemamo za njeno preoblikovanje. Hkrati podpiramo ureditev področja kratkoročnega oddajanja turistom v najem in pripravljamo predloge za zmanjšanje tega vpliva na dolgoročni najem stanovanj.«