Na aktualnem spomladanskem razpisu za specializacije zdravnikov je družinski medicini namenjenih 57 mest. 40 jih je razpisanih na nacionalni ravni, preostala so vezana na posamezni zdravstveni dom. Največ, pet, jih je razpisanih za Osnovno zdravstvo Nova Gorica, sledi Zdravstveni dom Ljubljana s tremi mesti. Nekateri zdravniki, ki zaključijo tovrstno specializacijo, kasneje sicer ne opravljajo dela v ambulantah družinske medicine ali pa imajo skrajšan delovni čas.
Družinski zdravniki tudi v urgentnih centrih
Kot smo poročali, je ministrstvo za zdravje stroko v zadnjem času povpraševalo o idealnem številu specialistov. Razprava o številu potrebnih zdravnikov družinske medicine je že dolga leta prežeta z različnimi interpretacijami statistike, opažajo v Zdravniški zbornici Slovenije. »Dejstvo je, da imamo v Sloveniji več zdravnikov družinske medicine, kot jih trenutno deluje v javnem sistemu. Ključno vprašanje zato ni absolutno število specialistov, temveč koliko jih je dejansko na voljo pacientom,« ugotavljajo v tamkajšnjem odboru za osnovno zdravstvo, ki ga vodi Rok Ravnikar.
Po podatkih iz evidence članstva zdravniške zbornice, ki zajemajo lanski avgust, je v Sloveniji 1368 aktivnih specialistov družinske medicine in 79 zdravnikov s specializacijo splošne medicine. Nekateri od specialistov družinske medicine sicer ne delujejo znotraj sistema javnega zdravstva, nekateri pa ne delujejo s polnim delovnim časom. Razlogov je več, ugotavljajo v zbornici. Ponekod gre za odraz preobremenjenosti, opažajo, več je mladih z družinami, ki ne delajo za polni delovni čas, vse več je tudi delovišč v urgentnih centrih, ki jih pogosto popolnjujejo družinski zdravniki. V zbornici izpostavljajo tudi neustrezne pogoje dela in omejeno število pogodbenih timov, ki jih financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Realno dostopne zmogljivosti so še vedno precej nižje od potenciala izobraženih kadrov, ugotavljajo.
Če bi upoštevali standard 1200 pacientov na zdravnika, kot ga določa modra knjiga standardov in normativov, bi potrebovali približno 1400 polno delujočih ambulant, so dodali. Primanjkljaj tako znaša približno 430 ambulant, ocenjujejo na zbornici. Tudi po kriteriju glavarinskih količnikov (v osnovnem zdravstvu na tak način merijo obremenitve, op. p.) bi morali po njihovih izračunih zagotoviti približno 1300 ambulant. Kar pomeni, da jih manjka vsaj 330, dodajajo. Na Zdravniški zbornici Slovenije izpostavljajo še podatke Eurostata za leto 2019. Povprečje zdravnikov družinske medicine v državah EU je bilo takrat 104,6 na 100.000 prebivalcev, Slovenija pa jih je imela 67,7. Za dosego evropskega povprečja bi potrebovali okoli 770 dodatnih zdravnikov, ugotavljajo v zdravniški zbornici. Ni dovolj, da zdravniki obstajajo, so poudarili, pomembno je, da so pripravljeni opravljati delo v ambulanti in v okviru javnega sistema. Rešitev tako ni le v »proizvodnji« diplomantov in specialistov, ocenjujejo.
Zagate z dolgo brado
Spomnimo, razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino je pred kratkim ocenil, da bi v družinski medicini potrebovali 1500 zdravnikov. Vseh družinskih zdravnikov, ki so hkrati osebni izbrani zdravniki, je po podatkih ZZZS 1079. Paciente jih na novo sprejema osem odstotkov.
Revizijsko poročilo, ki ga je računsko sodišče objavilo leta 2021, je izpostavilo številne pomanjkljivosti pri slovenskem načrtovanju potreb po zdravnikih. Pri tem je omenilo tudi pomanjkljive podatke o dejanski aktiviranosti posameznikov v zdravniški službi. Na težave s podatki, ki otežujejo načrtovanje, je kasneje opozorila še leta 2023 objavljena analiza ministrstva za zdravje.
