Več kot sedem let po kazenski ovadbi zoper kirurga Roberta Blumauerja, ki je bil osumljen malomarnega zdravljenja in mu je zaradi smrti štirih otrok grozilo celo do osem let zapora, postaja jasno, da tožilstvo kirurga ne bo kazensko preganjalo zaradi smrti mladih pacientov.
Na ljubljanskem tožilstvu so nam že v začetku januarja potrdili, da je dodeljena tožilka že sprejela odločitev. Kako se je odločila, nam vse do zdaj niso mogli razkriti, saj tožilska pošta še ni bila vročena vsem strankam. Da je že seznanjen s tožilsko odločitvijo in da je tožilka ovadbo zoper Blumauerja zavrgla, pa nam je povedal njegov zagovornik, zdaj že upokojeni odvetnik Andrej Pitako. Kot ocenjuje Pitako, je Blumauerja razbremenilo predvsem mnenje nemškega izvedenca, ki ga je angažiralo sodišče.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so nam potrdili, da od tožilstva niso prejeli niti obtožnice niti zahteve za sodno preiskavo, tako da kazenski postopek zoper Blumauerja ni stekel. So pa na sodišču že v preteklosti opravili posamezna preiskovalna dejanja, nato pa konec lanskega oktobra spis vrnili tožilstvu.
Ovadili le slovenskega kirurga
Blumauer je pred dobrim desetletjem služboval v programu otroške srčne kirurgije v sklopu ljubljanskega kliničnega centra, v katerem je imel glavno vlogo izraelski kirurg David Mishaly. Do nekaterih Blumauerjevih ravnanj se je še pred kazensko ovadbo negativno opredelila mednarodna nadzorna komisija, ki jo je imenovala zdravniška zbornica. Njene ugotovitve so med drugim problematizirale uporabo prevelikega spoja pri operaciji, napačno odločanje, neusklajena mnenja, domnevno neodgovorno ravnanje, pomanjkanje rezultatov ehokardiograma in predčasen odhod Mishalyja po eni izmed operacij. Komisija je bila kritična tako do ravnanj Mishalyja kot tudi Blumauerja, opozorila pa je tudi na siceršnjo odsotnost ustreznih protokolov, infrastrukture … »Neuspeh zdravljenja otrok pripisovati zgolj zdravnikom kirurgom je pri ocenjevanju programa nedopustno in meji na etično nedopustno osebno obračunavanje med zdravniki,« se z ugotovitvami komisije tedaj ni strinjal Blumauer, ki je vmes zapustil Slovenijo in se zaposlil v Nemčiji.
V preiskavo se je vključila policija: kriminalisti so Blumauerja konec leta 2015 kazensko ovadili zaradi suma štirih kaznivih dejanj malomarnega zdravljenja.
Dolgotrajno razčiščevanje
Do epiloga je minilo kar precej časa. Tožilstvo je sodišču že leta 2016 predlagalo postavitev izvedenca, nato pa se je začelo zapletati. Prva tožilka, ki so ji dodelili primer, se je izločila, saj je v ožjem sorodstvu z enim od zdravnikov, ki je bil član nadzorne komisije zdravniške zbornice. Druga tožilka je od reševanja primera pozneje prav tako odstopila – zaradi preobremenjenosti. Nazadnje je primer zaključila tožilka Liljana Tomič, ki pa je morala prav tako dlje časa čakati na ustreznega izvedenca. Po naših neuradnih informacijah naj bi sodelovanje s sodiščem zavrnilo več strokovnjakov, nazadnje pa so izvedenca našli v Nemčiji.
Po besedah upokojenega odvetnika Pitaka je bilo izvedenčevo mnenje za Blumauerja ugodno, izvedenec pa naj bi bil kritičen tudi do nekaterih zaključkov komisije, ki se je pred tem do Blumauerja opredelila negativno. Blumauer in Pitako sta bila tudi sama pred tem kritična do dela komisije. Pitaku se je zdelo sporno, da 80 odstotkov zatrjevanj v poročilu temelji na osebnem arhivu dveh zdravnikov, ki zaupnih osebnih podatkov o pacientih niti ne bi smela zbirati. Prav tako je opozoril, da poročilo breme za zaplete prelaga zgolj na kirurga in zanemari vlogo pediatrov, intenzivistov, kardiologov in drugih.
