»Nafta, energija, naftni derivati poganjajo celotno gospodarstvo. Od nove vlade pričakujemo, da bo znova uvedla regulacijo cen pogonskih goriv. Na ta način bomo lažje načrtovali svoje dejavnosti in ne bo takih nihanj cen goriv, kot se to dogaja zdaj,« je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik KGZS Roman Žveglič.
Ob tem je znova izpostavil, da bi si po zgledu nekaterih drugih držav želeli oprostitve trošarin za energente, ki se uporabljajo v kmetijski proizvodnji. »Dobimo sicer 70 odstotkov povračil trošarine, ampak to se dogaja za eno leto nazaj,« je dejal in dodal, da v teh časih povračila za eno leto nazaj niso najprimernejša rešitev.
Žveglič je opozoril tudi na podražitev vhodnih surovin. Med drugim so se gnojila v letu dni podražila za 250 odstotkov, energenti in maziva za četrtino, krma v perutnini pa se je podražila za 100 odstotkov. V povprečju so bile cene vhodnih stroškov višje za 20,1 odstotka, pravijo na KGZS.
Nesorazmerja med odkupnimi in končnimi maloprodajnimi cenami
Predsednik KGZS je spomnil na nesorazmerja med odkupnimi in končnimi maloprodajnimi cenami. »Če se ta razmerja cen ne bodo uredila, bomo drugo leto imeli veliko manj posejanih njiv, saj se kmetovanje ne bo izplačalo. Kmetje, ki smo najšibkejši v tej verigi, zato pričakujemo pomoč vlade. Razmerja se morajo urediti,« je pozval. Ob tem je izrazil pričakovanje, da če se bodo odkupne cene pri kmetu dvignile za cent ali dva, da bo enako v trgovini.
Statistični podatki sicer kažejo, da so bile cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih v februarju povprečno za 19,2 odstotka višje kot pred enim letom, vendar ta rast še vedno zaostaja za dvigom cen vhodnih stroškov v primerjalnem obdobju. Te so bile namreč v februarju povprečno za 20,1 odstotka višje kot pred letom dni. »Primerjava navedenih indeksov rasti odkupnih cen in cen vhodnih stroškov v kmetijski pridelavi kaže, da se razmere v kmetijstvu še kar naprej slabšajo v breme kmetov,« poudarjajo na KGZS. Žveglič je zato izpostavil, da si ne želijo priti v položaj, ko bodo morali izbirati, katera opravila izvesti zaradi vse večjih stroškov.
Od novega kmetijskega ministra in vlade želijo, da bo znal poslušati in stvari zoorganizirati
Ob izzivih, ki prihajajo, med njimi so tudi sprejemanje skupne kmetijske politike za naslednje programske obdobje in razmere pri pridelavi hrani, je Žveglič pojasnil tudi, kakšnega kmetijskega ministra oziroma ministrico bi si želeli. »Predvsem si od novega kmetijskega ministra in vlade želimo, da bo znal poslušati, bo kooperativen in bo znal stvari zoorganizirati,« je dejal Žveglič.
Zbornica si na vodilnem položaju želi nekoga, ki bo cenil pomen kmetijstva ter bo pripravljen sodelovati z nevladnimi organizacijami in pri iskanju pravih rešitev za slovensko kmetijstvo pripravljeni prisluhniti ter upoštevati različna strokovna mnenja.
