Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pripravili predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki je še do srede v javni obravnavi. Ena od ključnih predlaganih sprememb je črtanje člena zakona, ki določa, da imajo starši za 20 odstotkov povišan otroški dodatek, če otrok do starosti štirih let ni vključen v vrtec. »Ker je v zadnjih letih v vrtcih dovolj prostora, določba pa je bila uvedena zato, ker je bilo pred leti v vrtcu zelo težko dobiti mesto, sploh za mlajše otroke, je odpadel razlog za to povišanje,« so utemeljili spremembo. Takšna zakonska določba je veljala od leta 2018 dalje, pred tem pa so bili do povišanega dodatka upravičeni otroci, stari do vključno šest let.
Predlog ukinitve tega »preživetega, nestimulativnega oziroma kontraproduktivnega člena« so na ministrstvu napovedali že v kontekstu iskanja rešitev za nizko vključenost romskih otrok v predšolsko vzgojo in šole. »Še posebej romski otroci morajo čim prej v vrtec, da osvojijo jezik ter druge socializacijske veščine in znanja,« je poudaril državni sekretar Dan Juvan. Načrtovana ukinitev višjega otroškega dodatka bo torej lahko dodatna spodbuda za romske, a tudi za druge starše.
Določena območja statistično ne izstopajo
Na ministrstvu v zvezi z uveljavljanjem te pravice namreč niso zaznali bistvenih statističnih razlik med posameznimi območji. Lani je bil povišan otroški dodatek izplačan za povprečno 8700 otrok na mesec, podobno je tudi letos. Glede na celotno generacijo otrok višji dodatek torej dobi približno 16 odstotkov otrok do starosti štirih let.
Tomaž Popović, predsednik Združenja ravnateljev vrtcev Slovenije, ukrep z vidika dodatne motivacije staršev za vključitev otrok v vrtec podpira. Pri nas je zdaj sicer v vrtce vključenih približno 92 odstotkov otrok, kar je spodbudno. A Popović opozarja, da je še zlasti pomembno čim prej vključiti prav otroke iz socialno ogroženih, priseljenskih in drugih ranljivih družin, v katerih otroci nimajo pravega podpornega okolja. »V vrtcu imajo otroci jasno rutino, ki jim daje občutek varnosti. Deležni so razvojnih spodbud, pridobivajo socialne in čustvene kompetence. Prav tako pomembni vidiki so uravnotežena prehrana, skrb za higieno, spodbujanje samostojnosti, gibalni razvoj in razvoj govora.«
Mesta v vrtcih bodo ostajala prazna
Po podatkih Eurostata oziroma projekcije prebivalstva (glede na padajočo stopnjo rodnosti) bo v naslednjih petih letih osem odstotkov oziroma 8800 manj predšolskih otrok, kar pomeni, da bodo lahko mesta v vrtcih ostajala prazna. »Zato ukrep višjega otroškega dodatka, ki je bil vpeljan zaradi velikega vpisa otrok, zdaj več ne vzdrži in je smiselno, da se ga odpravi ter nujno zasleduje trende in potrebe naslednjih let,« poudarja tudi Jasmina Vidmar, generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije, kjer se prav tako strinjajo, da je za razvoj vsakega otroka ključna čimprejšnja socializacija in integracija, kar z vključitvijo v vrtec nedvomno pridobi.
Na vprašanje, ali pripravljajo še kakšno spremembo socialne zakonodaje, s čimer bi reševali problem nizke vključenosti romskih otrok v vzgojno-izobraževalni sistem, na ministrstvu odgovarjajo, da gre za »kompleksen problem, ki ni v pristojnosti le enega resorja ali enega zakona«, zato se glede tega še usklajujejo v okviru medresorske delovne skupine. So pa ponovili, da načrtujejo zaposlitev 30 dodatnih strokovnih delavcev na centrih za socialno delo do konca leta, ki se bodo prvenstveno posvečali strokovnemu (tudi terenskemu) delu z romskimi družinami, in vzpostavitev večnamenskih romskih centrov.
