Nekdanja kmetijska ministrica Irena Šinko je dala 31. maja 2023, zadnji dan pred prvo obletnico Golobove vlade, razrešiti takratnega generalnega direktorja uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (v nadaljevanju uprava) Matjaža Gučka. Ker je to storila v enem letu po začetku mandata, ji razlogov za razrešitev ni bilo treba navesti. Naši viri pravijo, da je izpostavljala, da Guček razmer na upravi nima pod nadzorom. Kot vršilec dolžnosti direktorja ga je nasledil Janez Posedi (upravo je že vodil v letih 2015–2020), ki pa se je z ministrico takoj sprl in že po štirih tednih dal odpoved.
Namesto razrešitve petletni mandat
Sredi lanskega avgusta je vršilka dolžnosti direktorice uprave nepričakovano postala Vida Znoj. Nepričakovano tudi zato, ker je premier Robert Golob želel, da to pomembno funkcijo zasede razvpita veterinarska inšpektorica Danuša Štiglic. A so se veterinarska stroka in pomembni člani Golobovega Gibanja Svoboda temu silovito uprli. Oktobra lani je dal predsednik vlade razrešiti kmetijsko ministrico Ireno Šinko, ker je uprava za varno hrano potrošnikom zamolčala, da smo uživali s prepovedanimi pesticidi obogateno sadje. Takrat je poudaril, da pričakuje tudi menjavo na čelu uprave za varno hrano, da torej na tem položaju ne želi več videti Znojeve. A ta je še vedno v sedlu. In to veliko trdneje kot prej. Golobova vlada ji je namreč februarja letos najprej za pol leta podaljšala vedejevstvo, nedavno pa ji je podelila polni, petletni mandat.
Že od prvega dne direktorovanja Vide Znoj je njen namestnik Matjaž Guček, s čigar delom vlada ni bila zadovoljna. Po naših informacijah naj bi upravo v resnici še naprej vodil on. Tisti, ki imajo opravka s to institucijo, namreč pravijo, da Znojevi ves čas diha za ovratnik in da na domala noben sestanek ne pride brez njega.
Namestnik nadomešča ali spremlja direktorja?
Z vprašanjem, zakaj Vida Znoj in Matjaž Guček tudi na službene poti v tujino hodita v duetu, smo ju, kot kaže, zelo vznejevoljili. »Vašo insinuacijo, da generalna direktorica in njen namestnik službene poti opravljata v 'duetu', razumemo kot žaljivo, šikanozno in netočno,« so nam očitali in dodali, da sta bila v tujini, na sestankih sveta vodij veterinarskih služb, doslej trikrat: septembra 2023 v Madridu ter decembra 2023 in junija 2024 v Bruslju. Pripomnili so, da je Guček v preteklosti na teh poteh spremljal tudi vse prejšnje generalne direktorje uprave. So pa zamolčali, da je to počel kot vodja oddelka za varno hrano in ne kot namestnik generalnega direktorja.
Janez Posedi je upravo vodil v letih 2015–2020, njegov namestnik je bil Jernej Drofenik. »Z namestnikom nisva nikoli potovala skupaj. Eden je bil vedno 'doma'. Kolikor se spomnim, se z namestnikom zunaj prostorov uprave sestankov nisva udeleževala sočasno. To se je zgodilo le na zahtevo resornega ministra,« nam je dejal Posedi. Vida Čadonič Špelič, ki je bila generalna direktorica uprave za varno hrano v letih 2013–2015, pa je povedala, da stalnega namestnika ni imela. »Ko sem šla v tujino, sem za to obdobje pooblastila odgovorno osebo, torej podpisnika dokumentov. Matjaž Guček me je v tujini spremljal samo enkrat – kot strokovna pomoč, saj je vodil oddelek za varno hrano. Da generalna direktorica in njen namestnik v tujino hodita skupaj, pa kaže, da ne razumeta vloge odgovorne osebe organa. Namestniki so plačani za to, da prevzamejo odgovornost namesto direktorja, ko tega ni,« je kritična Čadonič-Špeličeva.
Službeni avto prodal samemu sebi
Od zaposlenih na upravi za varno hrano smo tudi izvedeli, da naj bi Guček na dan, ko ga je vlada razrešila s položaja generalnega direktorja, samemu sebi pod ceno prodal službeni avtomobil, ki ga je uporabljal. Na komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so nam potrdili, da so prijavo v zvezi s tem prejeli oktobra 2023. »V prijavi so bili očitki, da naj bi takratni direktor uprave Matjaž Guček odkupil svoj takratni službeni avtomobil, v odkup pa naj ga ne bi ponudil drugim zaposlenim. Enako naj bi omogočil svojemu namestniku Jerneju Drofeniku. Po pregledu pridobljenih pojasnil in dokumentacije od uprave ter javno dostopnih podatkov smo ugotovili sum oškodovanja javnih sredstev, saj sta bili obe vozili prodani pod ceno, za katero so bila enaka vozila v tistem času naprodaj na trgu. Zato smo prijavo odstopili računskemu sodišču kot pristojnemu organu za nadzor nad porabo javnega denarja. O ugotovitvah smo, na njihovo zaprosilo, obvestili tudi policijo,« so nam pojasnili na KPK.
Vodstvo uprave je tudi v tem primeru s prstom pokazalo na nekdanje direktorje. Poudarili so, da so tudi pod njimi stara vozila, katerih ocenjena vrednost je bila nižja od štiri tisoč evrov, povečini brez razpisa, z neposredno pogodbo prodali zaposlenim oziroma njihovim znancem ali sorodnikom. Na opisani način sta, tako pravi uprava, vozili odkupila tudi Drofenik in Guček. »Šlo je za starejši vozili, letnik 2011. Obe sta bili tudi poškodovani. Vrednost lagune je bila ocenjena na dva tisoč, tiguana pa na štiri tisoč evrov,« so še zapisali na upravi. »Matjaž Guček je ob nastopu mandata (16. marca 2021, op. p.) prevzel evidenco osnovnih sredstev. V njej je bilo med drugim evidentiranih več kot šestdeset službenih vozil, s katerimi uprava že več let dejansko ni razpolagala. Za približno dvajset vozil ne obstajajo dokumenti o uničenju ali prodaji, vsi vpleteni pa so podpisali vsakoletno poročilo o inventuri in dotedanji direktorji izjavo za ministrstvo za finance, da se stanje v evidencah ujema z dejanskim stanjem. Generalni direktor Guček se takrat ni odločil za kazensko ovadbo zoper vpletene, po preučitvi zadeve pa se bo o tej možnosti odločila aktualna generalna direktorica,« je zažugalo vodstvo uprave.
