Vlada je na četrtkovi seji potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2025 in predlog državnega proračuna za leto 2026. »Proračuna sledita srednjeročnemu fiskalno-strukturnemu načrtu države, v ospredju bodo med drugim ukrepi za krepitev razvoja gospodarstva, zdravstva, inovacij in stanovanjske politike,« je sporočil njen urad za komuniciranje.
Nadaljevanje deficitarne proračunske politike
Za prihodnje leto so načrtovani prihodki v višini 15,2 milijarde evrov, kar je 4,6 odstotka več, kot je predvideval novembra lani sprejeti proračun za leto 2025. V letu 2026 naj bi bili še za 700 milijonov evrov višji. V obeh letih bodo odhodki znašali približno 17,1 milijarde evrov, za leto 2025 to pomeni kar osemodstotno povečanje. Vlada Roberta Goloba nadaljuje deficitarno proračunsko politiko, ustvarjeni proračunski primanjkljaj za obe leti bi znašal skupaj 3,1 milijarde evrov oziroma 2,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za leto 2025 in 1,6 odstotka BDP v letu kasneje. Povzročeno luknjo bo država krpala z zadolževanjem.
Spremenjeni proračunski predlog za prihodnje leto je razveselil ministrstvo za kulturo, saj bo imelo na voljo 271,7 milijona evrov, kar je 41 milijonov evrov več kot letos in 36,8 milijona evrov več, kot je bilo predvideno v že potrjenem proračunskem dokumentu. Ministrica Asta Vrečko je napovedala, da bodo skoraj za polovico povečali sredstva za slovenski film, več bodo vlagali tudi v ljubiteljsko kulturo, knjigo in javne zavode ter razpise. Za milijon evrov bodo povišali sredstva za medije. Več bo tudi sredstev za evropsko prestolnico kulture 2025, javno agencijo za knjigo in javni sklad za kulturne dejavnosti. V znesek 271,7 milijona evrov niso vključena sredstva za popoplavno obnovo ter za projekte in vsebine, ki se izvajajo iz evropskih kohezijskih sredstev ter načrta za okrevanje in odpornost, je sporočilo ministrstvo.
Med zmagovalci generalni sekretariat vlade
Kulturno ministrstvo še zdaleč ni največji zmagovalec spremenjenega proračunskega razreza za prihodnje leto; po deležu povečanja je med ministrstvi šele na desetem mestu, razkriva Dnevnikov pregled podatkov. Na vrhu seznama je ministrstvo za digitalno preobrazbo. Spremenjeni proračun mu napoveduje več kot 80-odstotno povečanje odhodkov. V primerjavi z obstoječim proračunskim dokumentom bi v prihodnjem letu porasli za več kot 63 milijonov evrov. Ministrica Emilija Stojmenova Duh bi se bržkone v četrtek pohvalila s tem rekordnim izkupičkom, če ne bi zaradi afere z vožnjo z modro lučjo ponudila svojega odstopa, ki ga je premier Robert Golob že sprejel.
Na drugem mestu je ministrstvo za zdravje (62 odstotkov več), sledita gospodarsko in zunanje ministrstvo, ki bosta imeli na voljo za 45 odstotkov več sredstev. Mimogrede, kar 55-odstotno povečanje odhodkov načrtuje tudi generalni sekretariat vlade Roberta Goloba, ki se lahko veseli skoraj 3,5-milijonskega povečanja proračuna. Na repu seznama je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj. Minister Aleksander Jevšek se je odpovedal kar 53 odstotkom dogovorjenih sredstev. »Znižanje proračuna se nanaša na sredstva evropske kohezijske politike, saj so se ta za leto 2025 planirala na drugih resorjih oziroma posredniških telesih,« je za Dnevnik znižanje utemeljilo ministrstvo.
Pri absolutnih zneskih bo v prihodnjem letu največ pridobilo ministrstvo za delo, ki ga vodi Luka Mesec, in sicer kar 340,2 milijona evrov. Sledita ministrstvo za zdravje (295 milijonov evrov) in ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (212 milijonov evrov). Na tem seznamu je kulturno ministrstvo na 14. mestu med 19 ministrstvi. Na zadnjem mestu je zopet ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, ki bo imelo za 43,6 milijona evrov izdatkov manj, kot je bilo potrjeno novembra lani.
Za plače javnih uslužbencev 350 milijonov evrov več
Proračuna za leti 2025 in 2026 bosta zaznamovana tudi z ukrepi za odpravo posledic poplav. Sredstva zanje so zagotovljena v skladu za obnovo Slovenije, trenutno je v njem 168 milijonov evrov, je razložil finančni minister Klemen Boštjančič. Prav tako bo imela Slovenija na voljo sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Če bo udejanjila dogovorjene reforme, bo do začetka novembra prejela 258 milijonov evrov.
Proračunske odhodke za leti 2025 in 2026 bodo vsako leto za približno 350 milijonov evrov povečali izdatki, povezani s prenovo plačnega sistema. Skupni učinek celotne plačne reforme je ocenjen na 1,4 milijarde evrov, je spomnil Boštjančič. Predlog določa tudi letni dodatek za upokojence; prihodnje leto bo izplačan v zneskih od 155 evrov do 465 evrov.
