Nedavno smo bili v Sloveniji priča dogodku v Lendavi, kjer je zaposlena v lekarni izdajo hormonske kontracepcije zavrnila zaradi ugovora vesti. To pa še zdaleč ni bil prvi dogodek te vrste, saj je že dalj časa znano, da nekateri farmacevti uveljavljajo ugovor vesti in da se pri tem pojavlja vrsta težav. Vendar so oblasti vsa opozorila stroke doslej preslišale. Urejanje ugovora vesti v zakonu o lekarniški dejavnosti so v Lekarniški zbornici Slovenije sicer predlagali že pred dobrim desetletjem, a jim ministrstvo za zdravje takrat ni ugodilo.
Vlada je predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti potrdila v začetku decembra in ga poslala v državni zbor, v njem pa tudi sporni člen, ki bi omogočal ugovor vesti farmacevtom. Poslanci so nato na izredni seji, ki je potekala konec prejšnjega tedna, sprejeli predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki med drugim farmacevtskim delavcem v lekarnah onemogoča uveljavljanje ugovora vesti. To pomeni, da je farmacevt dolžen prodati zdravilo, ne glede na to, ali se s tem strinja ali ne. Še vedno pa ostaja ugovor vesti na zdravstvenem področju in na področju vojaških zadev.
Zdravniki imajo najbolje definirano zakonodajo glede ugovora vesti. Zakon o zdravstveni dejavnosti v 56. členu določa, da lahko zdravstveni delavec odkloni zdravstveni poseg, če presodi, da ni v skladu z njegovo vestjo in mednarodnimi pravili medicinske etike. Zdravstveni delavec mora o svojem ugovoru obvestiti zdravstveni zavod, ta mora ugovor vesti upoštevati, bolniku pa zagotoviti možnost za nemoteno uveljavljanje pravic s področja zdravstvenega varstva. Ne sme pa zdravstveni delavec odkloniti nujne medicinske pomoči. Dodatno ugovor vesti pri zdravnikih urejajo zakon o pacientovih pravicah, zakon o zdravniški službi in kodeks medicinske deontologije Slovenije.
O ugovoru presoja komisija
Ugovor vesti se uporablja tudi na področju vojaških zadev. Ustava Republike Slovenije v 123. členu določa, da je treba državljanom, ki zaradi svojih religioznih, filozofskih ali humanitarnih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju vojaških obveznosti, omogočiti, da sodelujejo pri obrambi države na drug način. Je pa uveljavitev ugovora vesti na področju vojske nekoliko drugačna kot pri zdravstvenem osebju. Posameznik mora ugovor vesti, kot pojasnjujejo na ministrstvu za javno upravo, najprej prijaviti na lokalni upravni enoti. Potem ministrstvo sestavi komisijo za ugovor vesti vojaški dolžnosti. Ta odloči, ali se ugovoru vesti ugodi ali se ga zavrne, posameznik pa se lahko na odločbo pritoži. O pritožbi odloča komisija, ki jo imenuje vlada. Komisijo poleg zdravnika in psihologa sestavljajo še predstavniki ministrstev, pristojnih za pravosodje, upravo, zdravstveno in socialno varstvo, notranje zadeve, obrambo, zaščito in reševanje, znanstvenih ali strokovnih organizacij ter neodvisnih organizacij, ki se ukvarjajo s kulturo miru in nenasilja.
Ker je bil naborniški sistem v Sloveniji leta 2003 ukinjen, določbe zakona o vojaški dolžnosti trenutno niso aktualne, zato prijav o ugovoru vesti ni. Je pa, kot pojasnjujejo na ministrstvu za obrambo, prisoten nasproten primer, ko posamezniki, ki so v času naborništva vložili ugovor vesti, slednjega želijo razveljaviti. Tako se na upravnih enotah komisije srečujejo s primeri, ko odobren ugovor vesti posamezniku ukinejo, posledično pa je posameznik v primeru obrambe države lahko znova poklican v vojsko.
Ugovor vesti na drugih področjih
Ugovor vesti na drugih področjih zakonodajno ni opredeljen, čeprav je zapisan v ustavi. Leta 2005 smo bili v Sloveniji priča primeru, ko je učitelj zaradi svoje odločenosti spoštovati vsebino verskega nauka začel kršiti delovne obveznosti ob sobotah, ko bi moral prisostvovati pri nadzoru dijakov, ki so maturo pisali konec tedna. V disciplinskem postopku je bil učitelju izrečen opomin, zaradi nadaljnjih kršitev pa mu je v novem postopku grozila možnost odpovedi delovnega razmerja. V danem primeru so komisije ugotovile, da ne gre za poseg v svobodo vesti, ampak za nasprotje dveh obveznosti, ki si ju je pobudnik zavestno naložil in imata različno naravo. Prva je pravna obveznost, ki izhaja iz zaposlitve v javnem sektorju, druga obveznost pa je moralne narave in izhaja iz verskega prepričanja. In ker ustava predvideva, da je ugovor vesti dopusten le v primerih, ki jih določi zakon, je ravnateljica z učiteljem dosegla kompromis. Slednji je imel sobote proste, razen enkrat na leto, v času mature. Enako velja za vsa druga področja, saj ugovora vesti brez zakonodaje ne moremo izkoristiti oziroma lahko sklenemo le kompromis.
