A na ministrstvih jim odgovarjajo: obveze bodo (tudi) za občine kvečjemu čedalje bolj stroge, nihče pa ne zahteva, da morajo občine same plačati sončne elektrarne: če tega ne zmorejo, naj poiščejo drugega investitorja.
V začetku poletja sprejet zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki širi obveznosti umeščanja fotonapetostnih naprav (tudi) na obstoječe objekte in parkirišča, ter uredba, ki določa natančna pravila igre, sta namreč občine dodobra vznejevoljila: ugotovile so, da jim je vlada z zakonom in uredbo naložila cel kup novih finančnih obveznosti, a hkrati ni ponudila nobenega novega finančnega vira, da bi te obveznosti izpolnile.
Uredba namreč občinam med drugim nalaga, da sončne elektrarne postavijo tudi na obstoječa parkirišča na stavbnih zemljiščih in na objekte, ki presegajo 1000 kvadratnih metrov površine, in to že v roku od dveh do 10 let od uveljavitve predpisa. Fotonapetostnih naprav ni treba postaviti na tista parkirišča in objekte, kjer taka postavitev ni izvedljiva ali ni dopustna zaradi določene namembnosti, varovanja kulturne dediščine, interesov nacionalne varnosti, obrambe in varstva pred nesrečami ... Izjema velja tudi za objekte, kjer postavitev zaradi neugodne osončenosti ni smiselna, za tiste, ki so namenjeni rušenju ali za katere je predvidena rekonstrukcija, pa tudi tam, kjer so lastninskopravna razmerja »prekompleksna«, ter za objekte, ki nimajo možnosti priklopa na omrežje.
Občine: denarja za sončne elektrarne nimamo
»Zakon in uredba prinašata pomembne in obširne nove obveznosti za mestne in druge občine, ki bodo imele ogromne finančne posledice. Predlog zakona ni vključeval ocene finančnih posledic predpisa za občine. Skladno z evropsko listino lokalne samouprave in zakonom o financiranju občin je nujno zagotoviti finančni vir za novonastale obveznosti iz naslova uredbe. Zato pozivamo, da se v uredbo zapiše, da bo novonastale stroške občin prevzel državni proračun, oziroma da se uredbe ne sprejme, dokler ne bo ocene finančnih posledic in dokler ne bo zagotovljen vir za novonastale finančne obremenitve lokalnih skupnosti,« je v imenu Združenja mestnih občin Slovenije v pismu vladi opozoril velenjski župan Peter Dermol. Dodal je, da bi morale biti obveznosti občin glede umeščanja fotonapetostnih naprav na obstoječe objekte sorazmerne s finančnimi viri, ki jih bodo za ta namen prejele. »Preusmerjanje sredstev občinskih proračunov iz temeljnih nalog v investiranje v fotonapetostne naprave ni mogoče, saj bi to pomenilo kršitev ustavnega načela lokalne samouprave in različnih zakonov,« je še poudaril.
Na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo na kritiko in temeljno vprašanje Dermola, kdo bo nosil finančno breme, ki ga prinašajo novonastale obveznosti, niso odgovorili. Pravzaprav nimajo ocene stroškov, ki bodo z novimi obveznostmi nastali za občine, saj, so zapisali, zakon nikakor ne določa, da morajo sončne elektrarne financirati občine same.
Pa naj sončne panele plačajo drugi
Opozarjajo, da ima naša država obveznosti glede večanja deleža obnovljivih virov energije v končni rabi. Namen obveze, ki določa postavitev fotonapetostnih panelov na določene objekte in parkirišča, je v izkoriščanju najboljšega potenciala z vidika okolja in prostora – to so obstoječe grajene površine. »Ni razloga, da bi se ta obveznost razlikovala glede na lastništvo oziroma da bi se občine izvzelo iz te obveze,« so zapisali na ministrstvu. Poudarjajo, da lahko občine novo zakonsko obvezo »izpolnijo preko tretje osebe, torej tako, da svoje objekte dajo na razpolago drugim investitorjem«. »Zanimanje za najem streh je zelo veliko, saj postavitev sončne elektrarne ne pomeni samo obveznosti, temveč prinaša tudi prihranke, če se proizvedena električna energija porablja v objektu, ali pa zaslužek v primeru njene prodaje. Če občine oddajo objekt oziroma streho tretji osebi za postavitev sončne elektrarne, bo to za občino izključno zaslužek,« so izpostavili. Če bodo občine obveznost vendarle financirale same, pa bodo za ta namen na voljo spodbude; že v začetku jeseni lahko računajo na denar v sklopu tako imenovane naložbene pomoči za obnovljive vire, obljubljajo na ministrstvu.
S tem so odgovorili tudi na drug pomislek, ki ga je v dopisu vladi izpostavil Dermol. Namreč, če bodo za občine na občinskih objektih in parkiriščih fotonapetostne naprave postavljala (večinoma) zasebna podjetja, je treba uredbo dopolniti z določbami o finančnih nadomestilih občinam. Rešiti je treba vprašanje, ali bodo občine postale prodajalke električne energije, ali pa bodo zaradi obveznosti in omejitev iz zakona morale zelo na hitro in poceni podjetjem omogočiti, da na javnem premoženju ustvarjajo dobičke. »Zadnji očitek ni na mestu, saj bodo svoj objekt lahko oddale najboljšemu ponudniku, skladno s predpisi o ravnanju s stvarnim premoženjem države in občin,« odgovarjajo na ministrstvu.
Zahteve bodo vse strožje
Ta obveza pa je šele začetek, opozarjajo na ministrstvu, zahteve bodo kvečjemu vse strožje. Evropska komisija je že maja lani v strategiji EU za sončno energijo, ki sicer (še) ni zavezujoča, med drugim predlagala, naj EU uvede obvezno namestitev strešnih sončnih panelov na vse nove javne in poslovne stavbe, katerih tlorisna površina presega 250 kvadratnih metrov, in sicer že do leta 2026, za vse obstoječe javne in poslovne stavbe, katerih tlorisna površina presega 250 kvadratnih metrov, do leta 2027 in za vse nove stanovanjske stavbe do leta 2029. »Čeprav je nezavezujoč, pa ta dokument nakazuje nadaljnjo usmeritev, ki bo prej ali slej postala zavezujoča,« predvidevajo na ministrstvu.
