S koncem septembra se od vrhovnega sodišča zaradi upokojitve poslavlja dolgoletni vrhovni sodnik, nekdanji predsednik vrhovnega sodišča in aktualni vodja kazenskega oddelka Branko Masleša. Na vrhovnem sodišču zaradi njegovega odhoda ne načrtujejo takojšnjega razpisa za novo mesto vrhovnega sodnika kazenskega oddelka, pričakujejo pa v kratkem imenovanje dveh novih sodnikov tega oddelka, ki ju je sodni svet državnemu zboru že predlagal v imenovanje. Odprt je tudi razpis za vrhovnega sodnika na upravnem oddelku.
Dolga pot do dveh
vrhovnih sodnikov
Ker postopek imenovanja vrhovnih sodnikov od objave razpisa do zasedbe funkcije v povprečju traja od šest do deset mesecev (pa še to le v primeru, da ni večjih zapletov), na vrhovnem sodišču razpise za nove vrhovne sodnike načrtujejo vnaprej. Tako skorajšnji odhod v pokoj enega vidnejših vrhovnih sodnikov zadnjega obdobja Branka Masleše ne pomeni, da bo vrhovno sodišče iskalo novega sodnika kazenskega oddelka, saj vrhovno sodišče kadrovske načrte prilagaja potrebam na posameznih oddelkih. Se pa tudi vnaprejšnje načrtovanje ne izide vedno tako, kot je bilo zamišljeno, zaradi česar je na kazenskem oddelku že nekaj časa aktivnih zgolj pet sodnikov. Prav toliko sodnikov v senatu tudi odloča o zahtevah za varstvo zakonitosti. Član kazenskega oddelka vrhovni sodnik Damijan Florjančič namreč opravlja funkcijo predsednika vrhovnega sodišča, na sodišču pa še vedno čakajo na dva vrhovna sodnika kazenskega oddelka, ki ju je izbral sodni svet in v začetku poletja poslal v imenovanje v državni zbor.
Gre za višja sodnika Aleksandra Karakaša in Majo Baškovič. Njuno dokončno imenovanje se lahko še zaplete, saj je državni zbor Aleksandra Karakaša dvakrat že zavrnil. Za SDS je namreč moteče, da je bil član senata, ki je – po mnenju SDS – napačno odločil v enem od sodnih postopkov zoper nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Nasprotovanje SDS ob ponovnem glasovanju za imenovanje izbranih vrhovnih sodnikov tokrat sicer ne bo ključno, kljub temu pa se je v zadnjih letih še večkrat pokazalo, da imenovanje izbranih vrhovnih sodnikov v državnem zboru ni (več) zgolj formalnost. Če vrhovna sodnika ne bosta imenovana do Masleševe upokojitve, bodo morali na kazenskem oddelku petčlanske senate krpati tudi s sodniki z drugih oddelkov ali predsednikom sodišča.
Ni zanimanja za vodenje sodišča
Po Masleševi upokojitvi bo kazenski oddelek vrhovnega sodišča potreboval tudi novega vodjo. Po nepisanem pravilu senioritete to mesto običajno pripade najstarejšemu na oddelku, kar pomeni, da bi morala nova vodja kazenskega oddelka postati vrhovna sodnica Barbara Zobec. Toda njeno vodenje oddelka po neuradnih informacijah še zdaleč ni samoumevno, predvsem zaradi njenega odnosa do nekaterih drugih vrhovnih sodnikov in sodstva nasploh.
Februarja prihodnje leto bo na čelu vrhovnega sodišča prenehal mandat tudi Florjančiču. Kot smo poročali v začetku julija, se na javni poziv za novega predsednika vrhovnega sodišča ni prijavil nihče, čeprav je v času razpisa na sodišču krožilo več imen potencialnih kandidatov, ki pa se nazadnje za prijavo niso odločili. Z dejstvom, da na prvi poziv ni bilo odziva, se je sodni svet že soočil in tudi sprejel sklep, da javni poziv ponovi, rok za prijavo pa s 30 dni podaljša na 60.
