»Novelirati zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021–2026«, »opraviti revizijo vseh do sedaj sklenjenih pogodb za nakup vojaške opreme« in »ustavitev vseh postopkov do zaključka revizije«. Tako je zapisano v koalicijskem sporazumu strank Gibanje Svoboda, SD in Levica glede nakupa nemških oklepnikov boxer, ki ga je ministrstvo za obrambo s tedanjim ministrom Matejem Toninom na čelu kljub pozivom opozicije zaključilo tik pred predajo poslov novi oblasti. Golobova vlada je zato napovedala, da bo uporabila vsa razpoložljiva politična in pravna sredstva za preklic nakupa. Po treh mesecih javnost ne ve nič: revizija še ni končana, prav tako se ne ve, kdaj naj bi se to sploh zgodilo, jasno ni niti, kolikšni so okvirni stroški odstopa od pogodbe.
Revizija terja čas, vladni ukrepi denar
Jasno je, da revizijski postopki terjajo svoj čas, saj je treba pred morebitnim ukrepanjem skrbno preučiti vso dokumentacijo in poteze političnih predhodnikov. Za nameček je bil nakup izpeljan prek mednarodne organizacije OCCAR. Na drugi strani je vendarle 343 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, ki bi bil sredi energetske in prehranske draginje za vlado še kako dobrodošel. Ko smo situacijo preverili na ministrstvu za obrambo, so nam odgovorili, da internega roka, do katerega naj bi bili zaključeni postopki pregleda poslov in priprave poročila, ni. Bo, ko bo. Vse, kar nam je uspelo izvedeti, je, da bi se to lahko zgodilo relativno kmalu. Manjka pa tisto ključno; glede na to, da je bil posel že sklenjen, se zastavlja vprašanje, kako visoki bi lahko bili penali za odstop od nakupa.
Novinarji portala Necenzurirano so poročali, da bi morala Slovenija, če pogodbo z Nemci razdre, plačati 70 milijonov evrov kazni. A to še ni vse. Medtem ko bi moralo prvo vozilo po pogodbi v Slovenijo prispeti konec prihodnjega leta, so na naslov države že prišli prvi računi. Različnih operativnih, vstopnih, administrativnih in drugih stroškov je vsaj še za dodatnih 25 milijonov evrov.
Ali ocena glede zneska penalov drži vsaj okvirno, smo zato vprašali ministrstvo. »O stroških morebitnega odstopa od pogodbe se bo treba dogovoriti tako z državami članicami programa Boxer kot s pogodbenim partnerjem ARTEC, zato v tem trenutku višine stroškov morebitnega odstopa od pogodbe ni mogoče podati,« so odgovorili. Takšen odgovor smo dobili tudi že v času, ko je resor vodil Tonin. Takrat še z oceno, da bi bil strošek zagotovo visok, a da mora za odstop najprej obstajati politična volja. Ta je zdaj zapisana v ključnem političnem aktu koalicije. Deloma je sicer strošek odstopa odvisen tudi od same realizacije pogodbe, torej je v interesu vlade in ministrstva, da se morebitne pravne opcije ugotovi čim prej. Sama revizija postopka nakupa namreč na veljavnost pogodbe praviloma ne vpliva, razen če bi se v zvezi s tem ugotovilo kaznivo dejanje in bi bil nekdo za to tudi obsojen.
Penali so visoki,
polna cena še višja
O tem, kaj si mislijo o ocenah penalov za odstop od nakupa boxerjev, smo govorili s koalicijskimi partnerji. Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec se je strinjal z oceno Mihe Kordiša, da je cena odstopa od pogodbe, četudi tako visoka, bistveno cenejša kot dejanski nakup oklepnikov, ki mu je treba dodati še vzdrževanje in dodatno opremljanje. »Govorimo o dodatnih 300 milijonih evrov, ki se bodo zelo verjetno zažrli v druge nujno potrebne ukrepe pomoči gospodinjstvom. Regulacija cen hrane, energentov in drugi ukrepi, ki jih bo morala sprejeti vlada, bodo terjali finančni priliv. Odhodkov ne moremo samo povečevati.« V Levici tako pričakujejo rezultate revizije in poročilo ministrstva. Informacije, kdaj naj bi se to zgodilo, nimajo. Glede poljskih oklepnih vozil rosomak, ki naj bi bili (cenejša) alternativa nemškim vozilom, pa: »Gre samo za prelaganje denarja v isti nesmisel. Slovenija oklepnih vozil v tem trenutku ne potrebuje, državne prioritete bi morale biti v obvladovanju inflacije in prihajajoče gospodarske krize.«
»Zaradi tega, ker je šla prejšnja vlada z glavo skozi zid, bo na koncu v vsakem primeru na škodi proračun,« je jasen tudi poslanec SD Damijan Zrim. Prepričan je, da javnost ob potencialno tako visokem strošku razdora pogodbe javnost nikakor ne bo zadovoljna, a da je znesek penalov vseeno bistveno nižji, kot bi bil celoten nakup. »Sam sicer ne nasprotujem vlaganju v obrambni sektor, so pa požari na Krasu pokazali, da je smiselno vlagati v zaščito in reševanje, saj je avtopark gasilcev zastarel.« Zrim je glede poljskih oklepnikov povedal, da so glede na dostopne informacije ena izmed možnosti, a da je to stvar širše debate v koaliciji. »V trenutku, ko se soočamo z energetsko in prehransko krizo, se mi zdi nesmotrno, da vlagamo v orožje oziroma v oklepnike, za katere za nameček sploh nimamo dovolj kadra,« je podčrtal svoje razmišljanje. V Gibanju Svoboda zadeve pred zaključkom revizije tako kot na ministrstvu ne komentirajo.
