Kdor spremlja delo novega sklica državnega zbora, težko spregleda številne prazne poslanske klopi. Odsotnost poslancev je prejšnji teden zmotila tudi predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Poleg tistih, ki so svojo odsotnost opravičili, je zato poimensko naštela še odsotne brez opravičila. Izpostavila je, da naj poslanci ob začetku seje sedijo v poslanskih klopeh ali se opravičijo. »To je mobing,« se je odzvala Jelka Godec iz opozicijske SDS. »Normalno, da ljudje ne morejo sedeti 12 ur v dvorani,« je oponesla predsednici DZ. Dodala je, da se poslanci med sejo v prostorih poslanskih skupin pripravljajo na predstavitev stališča, se udeležijo drugih sestankov ali gredo na kosilo. V primeru nadaljevanja takšne prakse je omenila celo zahtevo za razrešitev predsednice DZ.

Med discipliniranjem in osnovno higieno

Da gre za poskus discipliniranja in zavajanje ljudi, da nihče ne dela, je v nadaljnji razpravi ocenil tudi Janez Cigler Kralj iz NSi. »Vi niste nad nami, vi ste samo prva med enakimi,« pa je Klakočar-Zupančičevi očital vodja poslanske skupine koalicijske SD Jani Prednik. Predsednica DZ je na kritike odvrnila, da bo še naprej ugotavljala, kdo se je opravičil, tiste, ki tega ne bodo storili, pa da bo tudi jasno navedla. »Nekateri poslanci nikoli niso prisotni. Ljudje nam očitajo, da nas ni v dvorani ali da nas je v dvorani malo, ko se sprejemajo pomembne odločitve,« ji je pritrdil poslanec Gibanja Svoboda Darko Krajnc. Strinjala se je tudi njegova strankarska kolegica, poslanka Lena Grgurevič. »V 95. členu jasno piše, da mora poslanec, ki ne more priti na sejo DZ ali njegovega delovnega telesa, katerega član je, o odsotnosti in razlogih zanjo obvestiti predsednika DZ.« Ob tem je izpostavila odsotnost Janeza Janše: »Mislim, da sem ga videla trikrat.«

Da prvak stranke SDS najmanj vestno sedi v državnem zboru, potrjuje tudi statistika, ki jo zbira spletno orodje parlameter. Navzočnost poslancev se praviloma ugotavlja na začetku seje in ob glasovanju. Kot je razvidno iz infografike, se je Janša v aktualnem mandatu udeležil zgolj petine glasovanj, kar je najmanj med vsemi poslanci. Na repu mu družbo poleg strankarskih kolegov dela tudi predstavnik madžarske narodne skupnosti Ferenc Horváth. Iz kvote poslanske skupine NSi v državnem zboru najmanjkrat sedi nekdanji obrambni minister Matej Tonin, izmed koalicijskih poslancev in poslank pa Jožica Derganc iz Gibanja Svoboda, ki se je udeležila 73 odstotkov glasovanj. Velja dodati, da je velika večina poslancev prisotna več kot 80-odstotno, v prejšnjem sklicu je bila v tem pogledu najbolj vestna Mojca Škrinjar iz SDS, najmanj pa Alenka Bratušek iz SAB. Med poslanskimi skupinami sicer prednjačijo koalicijske Svoboda, SD in Levica, seveda zaradi zagotavljanja glasov za potrditev predlogov.

Poslanci so lahko ob enodnevni zaslužek

Zaradi zapleta se je tudi v javnosti in na spletu o prisotnosti na sejah vnela vroča debata. Med drugim je bilo izpostavljeno, da dela poslancev ni mogoče reducirati na sedenje v DZ in poslušanje razpravljalcev, na drugi strani pa, da bi bilo vendarle treba nasloviti neupravičeno odsotnost. V kabinetu predsednice državnega zbora poudarjajo, da gre za vprašanje osnovnega spoštovanja državnega zbora in volilcev. Klakočar-Zupančičeva se bo predvidoma do konca tedna sestala z vodjami poslanskih skupin, poslanka SD Meira Hot pa je že med razpravo predlagala, da bi morala o prisotnosti razpravljati in se do situacije opredeliti komisija za poslovnik. Poslanca, ki je neupravičeno odsoten na parlamentarni seji, lahko sicer predsednik mandatno-volilne komisije kaznuje z odvzemom enodnevnega zaslužka oziroma okroglih 200 evrov.