Upravno sodišče je zavrnilo tožbo štajerskega politika Franca Kanglerja in potrdilo ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da je Kangler kot državni svetnik kršil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.
Tedanji državni svetnik Franc Kangler se je v navzkrižju interesov znašel, ko je leta 2019 sodeloval in razpravljal o predlogu Zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, ki jo je formalno pripravil državni svetnik Marjan Maučec, vendar pa je bila zahteva polna Kanglerjevih prstnih odtisov. Kanglerjevo neposredno vpletenost v zahtevo za parlamentarno preiskavo, s katero je Kangler nato predvsem s pomočjo SDS v državnem zboru obračunaval z vsemi, ki so sodelovali v (pred)kazenskih postopkih, v katere je bil vpleten, smo poleti 2019 razkrili v Dnevniku. Posnetek seje komisije za državno ureditev v državnem svetu in izpiski glasovanj, ki smo jih pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, so namreč pričali, da je bil Kangler močno vpet v postopek predlaganja zahteve za parlamentarno preiskavo.
Aktivno vpleten kljub nasprotju interesov
Kot smo problematizirali že leta 2019, se Kangler kot član komisije za državno ureditev pri obravnavi Maučečevega predloga ni izločil, s svojo prisotnostjo na seji pa je poskrbel, da je bila takratna seja tudi v delu, ki se je nanašala na Maučecev predlog, sploh sklepčna. Sporni predlog namreč niti ni bil na dnevnem redu, tako da je bilo najprej treba poskrbeti za njegovo razširitev.
Ko je Maučec na seji predstavil svoj predlog zahteve za parlamentarno preiskavo, se je Kangler prvi prijavil k razpravi. Najprej je povedal, da se bo iz glasovanja izločil (»ker je higienično«), nato pa je dobrih deset minut govoril o krivicah, ki so se mu zgodile, kako so vsi vpleteni v njegov pregon napredovali, kako ga še vedno policija nadzira pri prehodih meje s Hrvaško …
»Dragi moji, če boste to podprli, bom zelo vesel. Še bolj bom vesel, če bo to podprl državni svet,« je kot član komisije dejal Kangler in takoj zatem predlagal dopolnitev predloga z zahtevo po prisotnosti državnega svetnika Marjana Maučeca v parlamentarni preiskovalni komisiji državnega zbora. To je nato ob sklicevanju na ustrezne določbe poslovnika o parlamentarni preiskavi tudi počasi diktiral.
Tudi kasneje je aktivno sodeloval pri obravnavi zahteve za parlamentarno preiskavo. Najprej se je vmešal, ko so hoteli sklep oblikovati v smeri, da naj zahtevo najprej pregleda pravna služba državnega sveta. Nazadnje so se odločili za krajšo pot, po kateri zahteve ne bi bilo treba ponovno obravnavati na komisiji za državno ureditev. K temu je pripomogel tudi Kangler sam, tokrat z rahlo povišanim tonom: »Če mi ena od strokovnih služb najde eno strokovno napako v tej pobudi, potem je nekaj narobe v tej hiši. Ta pobuda je pripravljena v skladu s poslovnikom in čisto tako, kot mora biti … In pravna služba bo to potrdila, zato ker so tudi oni to že šli skozi. To vam lahko jaz tukaj povem. Predsednik tudi za to ve. Predsednik državnega sveta (Alojz Kovšca, op. p.). Maučec je šel po poslovniku, jaz sem mu pomagal z vsebino, to, kar je potrebno. Jaz sem tudi preveril državnozborske preiskovalne komisije. Je točno tako, kot pije vodo in kot mora iti skozi,« je bilo že iz Kanglerjevih besed razvidno, da je bil v pripravo zahteve neposredno vpleten.
Tudi kasneje, ko se je Maučečeva zahteva skoraj ponovno vrnila v državni svet, je Kangler to pomagal preprečiti. Tedaj je celo glasoval proti razširitvi dnevnega reda, s katero bi določili rok za dopolnitev Maučečeve zahteve. Pravno-zakonodajna služba državnega zbora je namreč podala več opozoril (tudi z vidika načela delitve oblasti), do katerih so se v državnem svetu želeli opredeliti z dopolnitvijo zahteve Maučeca.
Kangler s prvo tožbo uspešen, z drugo ne
Sporno Kanglerjevo ravnanje so pod drobnogled vzeli na KPK in marca 2020 sklenili, da je Franc Kangler v dveh primerih kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Kangler je ugotovitve KPK izpodbijal s tožbo. Upravno sodišče je junija 2022 Kanglerjevi tožbi sprva ugodilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. Pri KPK so upoštevali dodatne napotke sodišča in aprila 2023 v ponovljenem postopku podobno ugotovili, da se je Kangler v enem primeru znašel v okoliščinah, ki pomenijo nasprotje interesov. Kangler se je še enkrat obrnil na upravno sodišče, vendar v drugo ni bil uspešen.
Kot pojasnjujejo pri KPK, je Kangler kršil dolžnost izogibanja nasprotju interesov. »Franc Kangler je namreč kot član Komisije za državno ureditev (delovno telo DS) na 22. seji 24. 4. 2019 sodeloval pri razpravi in obravnavi točke, v kateri se je razpravljalo o predlogu zahteve za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Franc Kangler in drugi, torej v zadevi, ki se nanaša na njega samega. Iz glasovanja se je sicer izločil, a ker je v tej točki razpravljal, to predstavlja okoliščino nasprotja interesov, saj je s svojo razpravo imel možnost izraziti svoj pogled in mnenje o zadevi, ki se je nanašala nanj konkretno, s tem pa je lahko usmerjal razpravo in vplival tudi na odločanje ostalih članov Komisije za državno ureditev. S tem je v konkretnem primeru pri Francu Kanglerju izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje njegovih javnih nalog, ki je pripeljal do neupravičene nepremoženjske koristi,« so svojo odločitev pojasnili v KPK. Kot dodajajo, bi se moral Kangler izločiti iz celotnega postopka obravnave in odločanja oziroma opravljanja delovnih nalog v povezavi s konkretnim primerom, ne pa samo iz glasovanja. O nasprotju interesov bi moral pisno obvestiti predsednika državnega sveta, prenehati z delom v zadevi in počakati na njegovo odločitev. Kangler seveda tega ni storil.
Odločitev KPK je tokrat potrdilo tudi upravno sodišče. Kot pojasnjujejo pri KPK, so na upravnem sodišču zavzeli jasno stališče, »da se z razpravo lahko vpliva oziroma skuša vplivati na odločevalce, s čimer je v konkretnem primeru izkazan neposreden vpliv zasebnega interesa na izvrševanje javnih nalog tožnika (Kanglerja)«. Tudi po mnenju sodišča se morajo uradne osebe v takšnih primerih izločiti iz celotnega sodelovanja pri sprejemanju odločitve, torej ne zgolj iz glasovanja, ampak tudi iz razprave.
