Potem ko je državni zbor konec maja izmed predlaganih kandidatov za tri člane sodnega sveta izvolil le enega (profesorja Marka Novaka), je predsednica republike Nataša Pirc Musar v novem krogu po presoji kandidatur, opravljenih pogovorih z vsemi kandidati in pogovorih z vodji poslanskih skupin pripravila novo kandidatno listo s štirimi imeni, izmed katerih bo državni zbor lahko izvolil dve. Med četverico so ljubljanska odvetnica Tanja Bohl, ki se je na kandidatno listo uvrstila že spomladi, mariborski izredni profesor Miha Šepec (v zadnjem času je odmeval njegov članek z naslovom Kazensko pravo brez dosmrtnega zapora je anomalija) in pa še dve, ne ravno tipični kandidatki za sodni svet. Prva je generalna državna odvetnica Ana Kerševan, druga pa strokovna sodelavka okrožnega sodišča na Ptuju Sandra Marčič. Pri slednji je vprašljiva predvsem strokovna raven.
V sodnem svetu sedi enajst članov. Šest je sodnikov različnih stopenj, ki jih izvolijo sodniki sami, pet pa pravnih strokovnjakov, ki jih izmed univerzitetnih profesorjev, odvetnikov in drugih pravnikov na predlog predsednice republike izvoli državni zbor. Trenutno so poleg šestih sodnikov v sodnem svetu še trije odvetniki, upokojeni notar in profesor prava. Tudi zgodovinski pregled preteklih sestav sodnega sveta pokaže, da so bili člani sodnega sveta, ki ne prihajajo iz sodstva, v preteklosti zgolj profesorji prava, odvetniki in notarji, z dvema izjemama iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta bila člana sodnega sveta tudi pravosodni minister in pravnik iz Pivovarne Union.
Zato v zvezi s kandidaturo generalne državne odvetnice Ane Kerševan nekateri naši sogovorniki blizu pravosodja, ki sicer cenijo njeno strokovnost in druge pozitivne lastnosti, izpostavljajo, da gre za visoko funkcionarko organa izvršilne veje oblasti, ki je pri svojem delu vezan na navodila vlade, prav vlada pa je tudi tista, ki imenuje generalno državno odvetnico. Vse to pa odpira dileme glede ločitve treh vej oblasti.
Negativna kadrovska selekcija
Še bolj so v pravosodju presenečeni nad kandidaturo Sandre Marčič, ki jo je predsednica republike prav tako uvrstila na listo predlaganih kandidatov. Marčičeva je nekoliko mlajša pravnica, ki kot strokovna sodelavka – višja pravosodna svetovalka službuje na okrožnem sodišču na Ptuju. Strokovni sodelavci oziroma svetovalci sodišč v preteklosti niso veljali za bazen, iz katerega bi črpali člane sodnega sveta, čeprav ustava določa, da lahko državni zbor poleg odvetnikov in profesorjev prava izvoli tudi »druge pravnike«, kar bi lahko po najširši razlagi pomenilo praktično kogar koli z diplomo iz prava.
Nekdanji član in predsednik sodnega sveta, profesor Miro Cerar, se o posameznih kandidatih ne želi izrekati, je pa tudi sam začuden nad tokratnim potekom imenovanja članov. »Sodni svet je tako pomembna institucija, da je nujno, da so njegovi člani ljudje z visokimi kompetencami in izkušnjami. Med predlaganimi kandidati po moji oceni vsi ne izpolnjujejo teh meril, pri čemer me hkrati preseneča, da so v prejšnjem predlogu vsekakor bili kandidati, ki so več kot izpolnjevali merila, pa so bili v državnem zboru zavrnjeni. Žal opažam, da se tudi pri kadrovanju v sodni svet očitno že dogaja politizacija, to pa negativno vpliva na kakovost kadrovske selekcije,« je kritičen Cerar. Maja so poslanci denimo zavrnili uglednega ljubljanskega profesorja prava Rajka Pirnata.
Izločili bi marsikaterega akademika
Ob kandidaturi pravosodne svetovalke Sandre Marčič je zanimivo tudi dejstvo, da je njena kolegica, višja pravosodna svetovalka na mariborskem okrožnem sodišču, trenutno pa poslanka vladajoče stranke Gibanje Svoboda, Lena Grgurevič pred dnevi v državni zbor vložila predlog novele zakona o sodnem svetu. Gre za mini novelo z desetimi vsebinskimi členi, ki med drugim uvaja dodatni pogoj, po katerem bi v sodnem svetu sedeli zgolj pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom. To bi iz nabora kandidatov za sodni svet bržkone izločilo marsikaterega akademika, predlog novele pa v tem delu neposredno posega v ustavna določila, zaradi česar bi bil lahko tudi ustavno sporen.
Poslanka med drugim predlaga, da bi bile vse seje sodnega sveta javne in bi se prenašale prek spleta, sodni svet pa bi moral poskrbeti za varstvo osebnih podatkov posameznikov, ki bi jih obravnaval. Njen predlog vključuje še dodatne zahteve glede obrazložitev odločitev sodnega sveta o izbiri kandidatov za prosto sodniško mesto.
