Pred dobrim tednom se je po pobočju Pohorja podalo več kot sto planincev, ki so želeli s pohodom izraziti nasprotovanje postavljanju vetrnih elektrarn v domačih gozdovih. To ni bil njihov prvi protest. Del lokalnih prebivalcev na neprimernost investicije opozarja, že vse odkar je pred meseci odjeknila novica, da podjetje Energija na veter na Pohorju načrtuje postavitev 56 vetrnih elektrarn. Slabih 200 metrov visoke vetrnice naj bi se po načrtih investitorja v razmiku okoli 400 metrov razprostirale na območju Areha, Treh kraljev in Rogle.

Podporniki civilne iniciative Za Pohorje brez vetrnih elektrarn so odločni: projekt bi pregrobo posegel v neokrnjeno naravo Pohorja. »Za postavitev vsake od vetrnih elektrarn bi bilo treba posekati za nogometno igrišče gozdov,« pravi član civilne iniciative Drago Mahorko. Poleg tega bo treba, je opozoril, gozd posekati še za vgradnjo vkopanega kablovoda in razširitev cest za prevoz sestavnih delov vetrnic. Posegi za gradnjo vetrnih elektrarn so, kot ocenjujejo v civilni iniciativi, načrtovani na razdalji manj kot sto metrov od Črnega jezera, gozdnega rezervata Škrabarca, na območju Nature 2000 in v bližini načrtovanega regijskega parka Pohorje, za katerega so – kot so ob predlogu ustanovitve navedli na tedanjem ministrstvu za okolje in prostor – značilni izredna naravna ohranjenost, krajinska pestrost ter specifičen in pester rastlinski in živalski svet.

Rdeča luč naravovarstvene stroke

Da načrtovana investicija z vidika posega v naravo ni sprejemljiva, ocenjuje tudi stroka na zavodu za varstvo narave. Na mariborski enoti zavoda so opozorili, da je bil zemljevid, ki je pri nas identificiral ranljiva območja z vidika umeščanja vetrnih elektrarn v prostor, pripravljen že pred več kot desetletjem. Že od tedaj je, kot pravijo, jasno, da je Pohorje s tega vidika problematično območje. Vetrne elektrarne bi namreč imele bistven negativen vpliv na populacije nekaterih ogroženih in varovanih vrst ptic, nam je pojasnil naravovarstveni svetnik Andrej Grmovšek. Prav tako imajo lahko vetrne elektrarne po njegovih besedah negativen vpliv na ogrožene vrste netopirjev, gradbeni posegi pa lahko uničijo tudi varovane traviščne, gozdne ali barjanske habitatne tipe ter vplivajo na vodotoke in vrste, vezane na vodo.

Ali je problematično tudi območje, na katerem investitorji načrtujejo 56 vetrnih elektrarn? Da, je jasen Grmovšek. Na zavodu so po njegovih besedah v preteklih letih izdali že več strokovnih mnenj in smernic za gradnjo vetrnih elektrarn na Pohorju. »Investitorjev je veliko. V mnenjih in smernicah so bile obravnavane lokacije vetrnih elektrarn pogosto podobne ali identične, v skupnem pa je šlo za okoli 50 bolj ali manj različnih lokacij načrtovanih vetrnih elektrarn na območju Bolfenka, Areha, Treh kraljev, Jurgovega, Rogle in Kalš,« je povzel. »Vse vetrne elektrarne se načrtujejo v območju Nature 2000. Zavod je na podlagi razpoložljivih podatkov v mnenjih v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja ugotovil, da bodo vplivi postavitve in delovanja vseh vetrnih elektrarn bistveni (D) za posamezne kvalifikacijske vrste območij Nature 2000 (D označuje velikostni razred vpliva na okolje, op. p.). Kadar se ocena vpliva uvrsti v velikostni razred D, so vplivi gradnje pomembni in škodljivi, gradnja takšnega objekta pa ni sprejemljiva.« Izjema je po besedah Grmovška le vetrna elektrarna Kalše, kjer je ocena gradnje v velikostnem razredu vpliva C, kar pomeni nebistven vpliv, podani pa so bili omilitveni ukrepi.

Investitor: Ohranili smo dopustne lokacije

Kako torej izbiro lokacije z okoljskega vidika utemeljuje investitor, podjetje Energija na veter? Na naše vprašanje, ali lahko navedejo kakšno strokovno študijo, ki je območje na Pohorju prepoznala kot primerno za postavitev vetrnih elektrarn z vidika varovanja okolja, so odgovorili zgolj z navedbo dveh presoj vplivov na okolje, ki so ju naročili sami. Izpostavili so, da zaključki teh presoj med drugim temeljijo na terenskih študijah vplivov vetrnih elektrarn na ptice, ki so jih pripravili v Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), in da so bile nekatere načrtovane lokacije na območju Mislinje na tej podlagi že izločene iz investicije. »Ohranile so se izključno lokacije, ki so bile po vseh okoljskih kriterijih dopustne in so hkrati v varni oddaljenosti od domov,« so poudarili. Ob tem smo investitorje zaprosili, da nam presoji, na kateri se sklicujejo, posredujejo, a so nam odvrnili, da bosta ti javno dostopni ob javni razgrnitvi.

Očitki o navzkrižju interesov

Kritike civilne iniciative letijo tudi na račun presoj vplivov na okolje, na katere se sklicujejo v podjetju. Čeprav presoji, kot rečeno, javnosti še nista dostopni, so v oddaji Vroči mikrofon na Valu 202 razkrili, da je direktorica podjetja JHP Jana Habjan, ki je pooblaščenka investitorja v postopkih pridobivanja gradbenega dovoljenja, hkrati sodelovala pri izdelavi ene od omenjenih presoj vplivov na okolje. V civilni iniciativi so zato, kot so nam dejali, na ministrstvo za naravne vire in prostor, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter na komisijo za preprečevanje korupcije posredovali prijavo o sumu navzkrižja interesov. A odgovora, kot pravijo, še niso prejeli. V podjetju Energija na veter informacijo o sodelovanju Jane Habjan pri izdelavi poročila o vplivih na okolje potrjujejo in dodajajo, da je bila vključena kot pravna strokovnjakinja in odgovorna nosilka naloge. »Iz prakse projekta Mokrice se je izkazal velik pomen pravne pravilnosti strukture in vsebine poročila o vplivih na okolje, kar je bil razlog, da se v postopek izdelave vključi pravni strokovnjak JHP projektne rešitve, in sicer Jana Habjan, ki je pri izdelavi poročila prevzela vlogo odgovornega nosilca naloge.«

Na pristojnih ministrstvih za naravne vire in prostor ter za okolje, podnebje in energijo se medtem do problematike oziroma očitanih nepravilnosti v primeru konkretne investicije na Pohorju ne opredeljujejo, saj da morajo očitke obravnavati pristojni organi v konkretnih postopkih. 

»Vetrne elektrarne potrebujemo, primerne lokacije imamo«

Slovenija se, kot je znano, z eno večjo vetrno elektrarno pri pridobivanju elektrike iz vetrnih elektrarn uvršča na rep evropskih držav. »Ne dosega niti osnovnega minimalnega izhodiščnega deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije, zato plačujemo drugim članicam za statistični prenos,« opozarjajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Ekonomist, poznavalec energetike in član gibanja Mladi za podnebno pravičnost Izidor Ostan Ožbolt kljub očitno vnovični grenki izkušnji slovenskih prebivalcev poudarja, da potencial za biodiverzitetno, družbeno, ekonomsko in tehnično sprejemljivo vetrno energijo pri nas obstaja. Vendar po njegovem mnenju Pohorje ni pravi kraj za to. »Vetrne elektrarne v Sloveniji potrebujemo. Razogljičenje elektroenergetskega sistema s soncem in vetrom je mnogo bolj smiselno kot zgolj s sončnimi elektrarnami,« je dejal. S tehničnega vidika so namreč vetrne elektrarne po njegovih besedah kompatibilne s sončnimi, saj več elektrike proizvajajo pozimi, obratujejo pa tudi ponoči in v oblačnem vremenu – torej takrat, ko se na sončne elektrarne ne moremo zanašati. »Poleg tega vetrne elektrarne danes proizvajajo električno energijo za okoli 90 evrov na megavatno uro, do leta 2040 pa naj bi cena padla do okoli 50 evrov na megavatno uro, kar je podobno sončnim elektrarnam in bistveno ceneje od plinskih, premogovnih in novih jedrskih elektrarn ter cen na trgu,« je ocenil Ostan Ožbolt. Dodal je, da so vetrne elektrarne s socialnega in biodiverzitetnega vidika lahko problematične, vendar lahko najdemo lokacije, kjer je negativni vpliv na družbo in biodiverziteto zanemarljiv. »Podnebne krize ne moremo reševati na račun biodiverzitetne krize. Iskati moramo lokacije, kjer ne bomo škodovali naravi,« je bil odločen.

Tudi takšne lokacije po njegovih besedah pri nas imamo. »Doslej so bile izdelane vsaj tri študije, ki so identificirale območja, kjer so vetrne elektrarne pri nas sprejemljive z ekonomskega in tehničnega vidika ter ob upoštevanju biodiverzitetnega in družbenega vidika,« je poudaril naš sogovornik ter naštel študije Aquariusa iz leta 2015, Društva za opazovanje in preučevanje ptic iz leta 2012 in nedavno študijo Elektroinštituta Milana Vidmarja. »Če izhajamo iz teh študij, lahko ugotovimo, da imamo pri nas z vseh omenjenih vidikov sprejemljivega potenciala za okoli 350 megavatov vetrnih elektrarn. V primeru dobrih praks bi se lahko ta številka še povečala,« pravi Ostan Ožbolt. Zgovorno je sicer, kot je dejal, da Pohorja kot primernega območja ob tem ni prepoznala nobena od omenjenih študij. »Študije kažejo, da bi lahko imeli v Sloveniji okoli 12 ali 13 vetrnih parkov, a niti en tak park ni smiseln na Pohorju.«