Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije so ustanovili delovno skupino, ki bo v okviru prenove zakonodaje med drugim dolgoročno uredila prehod s srednješolsko na visokošolsko stopnjo izobraževanja. Ta prehod je že več let predmet polemik, letos pa je prišlo do zaostritve, saj je iz razpisnih pogojev izhajalo, da bi lahko bili na različnih univerzah pogoji za vpis različni. Na ministrstvu poudarjajo, da je treba iskati rešitve, ki ne bodo vodile v diskriminacijo. Kot je znano, je letos država s posebno intervencijo določila dveletno prehodno obdobje, v katerem bodo na vseh univerzah pogoji vendarle izenačeni. Tako se bodo lahko dijaki s poklicno maturo in dodatnim pogojem – opravljenim petim maturitetnim predmetom – v prihodnjem letu še vpisovali na fakultete.

Podajanje odgovornosti

V zraku pa je obviselo vprašanje, kdo je odgovoren za nastali zaplet. Univerza v Ljubljani je k prevzemanju odgovornosti pozvala agencijo za kakovost v visokem šolstvu Nakvis, agencija pa je očitke o neustreznem delovanju pri urejanju vpisnih pogojev na univerzitetnih študijskih programih zavrnila. Pojasnili so, da so v zvezi s tem prejeli vrsto pobud za ureditev problematike, med drugim tudi od državne komisije za splošno maturo, vendar da morajo vpisni pogoji slediti zakonskim določilom. »Glede na to, da je bilo zadnjih dvajset let stanje neurejeno, smo v skupnih pogovorih z visokošolskimi zavodi in pristojnim ministrstvom prišli do ugotovitve, da je najbolj smiselno, da se to uredi pri postopkih podaljšanja akreditacije visokošolskih zavodov. Z usklajevanjem vpisnih pogojev se v dogovoru z zavodi tako intenzivno ukvarjamo že zadnja štiri leta,« so sporočili. Dodali so, da o posameznih segmentih vpisovanja oziroma o specifičnih vpisnih pogojih odločajo tudi visokošolski zavodi sami. »Nakvis ne določa vpisnih pogojev za vpis na univerzitetne študijske programe za dijake srednjih šol z opravljeno poklicno maturo,« so poudarili. »Kdo se lahko vpiše na posamezni univerzitetni študijski program, je odločitev visokošolskega zavoda, ki pa mora upoštevati določbe 38. člena zakona o visokem šolstvu.«

Kot smo poročali, zakon v navedenem členu načeloma omejuje področja, na katera se lahko vpisujejo maturanti poklicne mature, ki opravijo izpit iz enega od predmetov splošne mature. Vendar so bila merila pri tem doslej nedorečena, pritožbe zoper ureditev pa so prihajale zlasti iz gimnazijskih vrst. V času prejšnje vlade, ki je predlagala več kompleksnih protikoronskih zakonskih ukrepov, je politika skušala uvesti dodatno sprostitev pogojev, da bi poklicnim maturantom široko odprli vrata na univerze. Vendar se je na to odzvala tudi državna komisija za splošno maturo, ki je predlog ostro kritizirala.

Začasna rešitev

Raziskovalec Zdenko Kodelja s Pedagoškega inštituta ob tem opozarja, da so pogoji vpisovanja na višjo stopnjo izobraževanja povezani tudi z zagotavljanjem pravičnosti slovenskega šolskega sistema. Sam dvomi o ustreznosti trenutne zakonske ureditve in spominja, da je bilo to zapisano že v drugi beli knjigi o vzgoji in izobraževanju leta 2011. V tem dokumentu je zapisano, da je »splošna matura mehanizem spodbujanja odličnosti in pogoj za vpis na univerzo«. »Možnost opravljanja petega predmeta za izpolnitev pogojev za vpis v univerzitetno izobraževanje je vzpostavila nepravičen položaj med maturanti splošne mature in maturanti poklicne mature z opravljenim petim predmetom splošne mature,« je Kodelja povzel ugotovitve v beli knjigi. Sam meni, da je »problem vpisa mogoče rešiti bodisi z upoštevanjem določil sedanjega zakona bodisi s spremembo zakona« in da bo področje treba urediti na ravni nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja.

Z Univerze v Ljubljani so po uvedbi dveletnega prehodnega roka sporočili, da so zadovoljni, da je ministrstvo prepoznalo stisko dijakov in univerze. Po njihovem mnenju bodo imeli do nadaljnjega »vsi dijaki v Sloveniji enake možnosti pri izbiri študija«.