Septembra bo minilo štiri leta, odkar je državni zbor z veliko večino sprejel novelo zakona, ki je trgovinam prepovedala poslovanje ob nedeljah in praznikih. Med izjeme so uvrščene le prodajalne na bencinskih servisih, mejnih prehodih, v pristaniščih, na letališčih, železniških in avtobusnih postajah, v bolnišnicah in druge manjše prodajalne, v katerih kupcem strežejo tudi lastniki sami. Spomnimo, da smo državljani o zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih že odločali na referendumu leta 2003 ter zakon tudi večinsko podprli. Vendar so se sprejetju zakona uprle trgovske družbe, zato je ustavno sodišče zakon sprva zadržalo, kasneje pa ni bil sprejet. Šele 17 let pozneje je zakon v prenovljeni obliki stopil v veljavo, njegovo sprejetje pa sta podprli tako koalicija kot opozicija tedanje Janševe vlade.
Trgovci strašili pred odpovedmi
V mesecih pred sprejetjem zakona so zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih najbolj nasprotovali predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije (TZS). Državljane in predvsem vlado so svarili, da bo imelo nedeljsko zaprtje trgovin hude posledice za panogo. Kot je takrat napovedovala predsednica zbornice Mariča Lah, bi zaradi zaprtja trgovin delo lahko izgubilo kar do 12.000 zaposlenih, trgovci pa bi bili kar ob desetino prihodkov. Direktorji največjih trgovcev pri nas pa so opozarjali, da se nakupi ne bodo razporedili na druge dni v tednu ter da bodo potrošniki nedeljske nakupe raje opravljali v tujini, posledično pa se bodo v trgovinah nabrale količine zavržene hrane. Štiri leta kasneje statistika kaže, da se napovedi Mariče Lah in TZS ter direktorjev trgovinskih obratov niso uresničile. Jeseni 2020, ob sprejetju zakona o zaprtju trgovin, je bilo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) v dejavnostih trgovine na drobno ter posredništva in trgovine na debelo zaposlenih in samozaposlenih (s. p.) 98.000 oseb. Leto kasneje, septembra 2021, je bilo kljub pojavu pandemije v trgovinski dejavnosti zaposlenih kar 1400 oseb več. V letih 2022 in 2023 se število zaposlenih ni bistveno spremenilo, maja letos pa SURS navaja, da je v dejavnostih trgovine na drobno ter posredništva in trgovine na debelo zaposlenih kar 100.198 oseb. To pomeni, da je štiri leta po ukinitvi nedeljskega dela število zaposlenih naraslo za dobrih dva tisoč. Spregledati ne smemo dejstva, da trgovske družbe vneto iščejo nove zaposlene, pravzaprav kar naprej poudarjajo, da imajo velik primanjkljaj kadra. Trgovinske družbe, kot so Spar, Slovenija, Hofer, Lidl, E.Leclerc in Mercator, oglasa o iskanju zaposlenih s svojih spletnih strani sploh več ne umaknejo.
Napovedovali so izgubo, do katere ni prišlo
Pri TZS so svarili, da bo zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih povzročilo velik upad dobička. Vendar pa statistika tudi tu ni takšna, kot so napovedovali. Na podlagi javno dostopnih podatkov Agencije za javnopravne evidence in statistiko (Ajpes) je septembra 2020 dobrih 15.100 družb v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil ustvarilo nekaj več kot 31 milijard evrov čistih prihodkov od prodaje. Zaradi pandemije je to sicer pet odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2019. Leto kasneje, septembra 2021, so se prihodki trgovcev zvišali na 37,4 milijarde evrov, kar pomeni, da so ustvarili za 6,4 milijarde evrov več prometa. Leta 2022, dve leti po zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih, so skupni prihodki trgovcev znašali 46,5 milijarde evrov, leta 2023 pa 45,5 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje. Čeprav lahko tak porast pripišemo tudi visoki inflaciji, pa so se krepko povečali dobički družb v trgovinski dejavnosti. Družbe so v letu 2020 ustvarile 642 milijonov evrov čistega dobička. TZS je nato napovedoval izgubo, vendar so leta 2021 družbe ustvarile 1,3 milijarde evrov čistega dobička, kar pomeni, da se je ta kljub zaprtju trgovin v enem letu podvojil. Kot je za portal Necenzurirano.si nedavno povedal ekonomist Bogomir Kovač, so se potrošniki prilagodili in svoje nakupe opravijo v šestih in ne več sedmih dneh. »Že ob ukinitvi nedeljskega dela trgovin je bilo pričakovati, da se število zaposlenih ne bo zniževalo. Smisel tržne ekonomije je visoka stopnja prilagodljivosti. Potrošniki so se pač odločili, da bodo vse nakupe opravili v šestdnevnem obdobju, zato so spremenili svoje dotedanje navade. Nedelje niso več namenjene romanjem v nakupovalna središča, ampak so to zdaj verjetno sobote,« je še dodal. Še eden izmed razlogov, zakaj se število zaposlenih ni zmanjšalo, je porast nakupovanja po spletu, ki ni vezano na konkretni dan ali delovni čas trgovin. Če stranka naroči izdelke v nedeljo, jih bo trgovec pripravil v ponedeljek, dobiček pa ne bo nič manjši.
Zbornica vztraja, da je ureditev neustrezna
Pri TZS pa še vedno vztrajajo, da je zakon neustrezen. Menijo, da je Slovenija edina evropska država s tako strogim režimom obratovalnega časa. »To pomeni, da imamo v Sloveniji prepoved obratovanja prodajaln 52 nedelj in 11 praznikov v koledarskem letu, kar skupaj pomeni 63 dni, ko trgovci ne smejo ustvarjati prihodkov,« povedo. Menijo, da naj bi se zaradi obratovalnega časa prihodek od prodaje v trgovini na drobno brez motornih goriv znižal za najmanj 7 odstotkov oziroma za nekaj manj kot 900 milijonov evrov. »Z gotovostjo lahko povemo, da se izpad prometa ni v celoti prelil na druge dni v tednu. To pa ne pomeni le, da slovenski potrošniki odhajajo po nakupih drugam, ampak izgublja tudi država, saj je v proračunu po naši oceni za okrog 110 milijonov evrov manj pobranih dajatev na leto,« zatrjujejo pri TZS. Kljub temu pa vsi zgoraj navedeni statistični podatki dokazujejo ravno nasprotno.
