Na ministrstvu za zdravje napovedujejo ustanavljanje učnih ambulant, v katerih bodo bolnike zdravili specializanti družinske medicine. Pacienti si jih bodo lahko izbrali za osebne zdravnike, podrobnosti teh načrtov pa še niso znane. Bodoči družinski zdravniki, ki so v četrtem letu specializacije družinske medicine, so lahko sicer že doslej opravljali delo izbranega osebnega zdravnika, a se ta možnost ni zares »prijela«.
Dodatni vpisi in
razbremenitev zdravnikov
V zdravstvenih domovih so v preteklosti izpostavljali, da specializanti pri njih niso prisotni vsakodnevno. Ponekod so imeli težave tudi z zagotavljanjem nadomeščanja zanje. Razlika v primerjavi s sedanjim sistemom bo v tem, da bo specializant v učnih ambulantah delal s celotnim timom tako kot specialist družinske medicine, pojasnjujejo na ministrstvu za zdravje. Pri tem se bo izobraževal v natanko takem okolju, v kakršnem bo delal kasneje, so pristavili. »To bo omogočilo opredelitev dodatnih pacientov, saj bo vključevanje specializantov razbremenilo družinske zdravnike,« pričakujejo. Specializanti bodo pri tem sicer še naprej delovali pod mentorstvom, je dala prejšnji teden vedeti nova ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.
Koliko tovrstnih ambulant načrtujejo in kako bi potekala taka specializacija, na ministrstvu še ne razkrivajo. Neznanka je tudi, ali bodo lahko na podoben način delovale učne ambulante za specializante pediatrije ter ginekologije in porodništva. Tudi ti lahko namreč v četrtem letu specializacije že opravljajo delo izbranega zdravnika. »Ko bodo vsi načrti usklajeni in bo znanih več podrobnosti, bomo o tem obvestili javnost,« so nam včeraj sporočili z ministrstva za zdravje.
Pomembna bo trajnost odnosa
»Pot je gotovo smiselna,« ocenjujejo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki ga vodi Tatjana Mlakar. V katerem letu specializacije bi se lahko specializanti vključevali v takšno delo, je stvar medicinske stroke in zdravstvene politike, so dodali. »Tem ambulantam je po našem mnenju treba zagotoviti predvsem ustrezne mentorje in možnost čim bolj časovno strnjenega poteka specializacije na lokaciji zdravstvenega doma oziroma učne ambulante,« so poudarili.
Ključni parameter je v tem primeru trajanje specializacije na istem mestu, ugotavlja ljubljanski zastopnik pacientovih pravic Marjan Sušelj. V primerjavi z ambulantami za neopredeljene paciente, kjer se lahko bolnik vsakič sreča z drugimi zdravstvenimi delavci, so lahko učne ambulante po oceni Sušlja korak bliže kontinuirani oskrbi pri enem zdravniku. Veliko bo sicer odvisno od tega, kakšne bodo konkretne rešitve. »Specializanti so še vedno v učnem procesu. Takšna rešitev je morda lahko pomoč v stiski, še vedno pa je v trenutnih razmerah za pacienta začasna. Bodoči specialisti krožijo, kar lahko pomeni, da specializanta že čez nekaj mesecev ne bo več. Pacient seveda ne more z njim na neko tretjo lokacijo,« je dejal sogovornik. Ali je takšno oskrbo smiselno uvajati, je torej odvisno tudi od tega, kako trajen odnos s pacientom bo lahko vzpostavil specializant, ugotavlja Sušelj.
Ravnikar: Računska akrobatika
ne bo veliko pomagala
Specializanti že danes delajo vzporedno z mentorji ali nadomeščajo odsotne zdravnike, je spomnil Rok Ravnikar, predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije. »V učnih ambulantah ne vidimo prostih kapacitet, ki bi lahko dodatno oskrbele množico ljudi brez izbranega zdravnika. Učne ambulante so namenjene prenosu znanja, kontinuiteti dela in prehodu bolnikov iz ambulant s prevelikimi glavarinami k svežim specialistom,« je opozoril. Na te ambulante bi bilo torej napačno gledati kot na pot, po kateri bi statistično zmanjšali pomanjkanje zdravnikov in s tem reševali težave na papirju, opaža. »Dokler ne bomo zagotovili pogojev, ki bodo povečali zanimanje mladih za delo v osnovnem zdravstvu, nam računska akrobatika ne bo veliko pomagala,« je jasen Ravnikar.
