Slovenija desetino vse potrebne energije ustvari s pomočjo zemeljskega plina. Pri tem energentu je povsem odvisna od uvoza po mednarodnem plinovodnem omrežju, saj nima niti terminala za utekočinjeni zemeljski plin niti podzemnega skladišča zanj. Po podatkih Eurostata je Slovenija v prvem lanskem polletju uvozila iz Rusije od 75 do 100 odstotkov vsega zemeljskega plina. Podatek nas uvršča v skupino desetih držav EU, ki so najbolj odvisne od ruskih dobav. Poleg Slovenije so to še Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Madžarska, Avstrija, Romunija, Slovaška in Finska.
Največ (ruskega) plina pride
po avstrijskih plinovodih
Večino plina Slovenija uvozi prek povezave z Avstrijo, kjer na plinskem vozlišču v Baumgartnu in avstrijskih skladiščih tudi kupi največje količine plina. V letu 2020 je iz Avstrije uvozila kar 91 odstotkov zemeljskega plina. Preostali del je uvozila iz Rusije, medtem ko je trg z Italijo, od koder je sprva uvažala plin iz Alžirije, popolnoma zastal.
Na javni agenciji za energijo poudarjajo, da za zemeljski plin, kupljen v Avstriji, ni mogoče določiti, kolikšen delež je iz Rusije. A sočasno je zgovoren podatek, da je Avstrija lani skoraj izključno uvažala plin iz Rusije. Slovensko visoko odvisnost od ruskega plina potrjujejo tudi podatki statističnega urada za lansko enajstmesečje, po katerih smo slabih 62 odstotkov zemeljskega plina uvozili iz Rusije, 27 odstotkov pa iz Avstrije, torej skupno skoraj 90 odstotkov.
Glavni slovenski uvoznik ruskega plina je Geoplin, ki je leta 2018 z Gazpromom sklenil petletno pogodbo, na podlagi katere Gazprom na leto dobavi 600 milijonov kubičnih metrov plina. V Geoplinu danes intenzivno iščejo možnosti dodatne diverzifikacije nabavnih virov. »Vzpostavitev dobavnih virov iz drugih držav terja svoj čas in ne more predstavljati hitre rešitve za oskrbo Slovenije z zemeljskim plinom,« poudarjajo v upravi družbe.
Kaj skoraj popolna odvisnost od ruskih dobav pomeni za prihodnjo energetsko oskrbo Slovenije? »Če bi se onemogočil uvoz plina iz Rusije in bi hkrati deloval trg plina v EU, bi bila oskrba Slovenije brez težav do konca te kurilne sezone,« odgovarja direktorica agencije za energijo Duška Godina. »Za prihodnjo sezono ostaja nekaj negotovosti, vendar ta tveganja dobavitelji obvladujejo, saj se morajo glede na razmere na trgu ustrezno vnaprej dogovoriti za nakup potrebnih količin plina in prenosnih zmogljivosti.«
Če se bo ustavil uvoz iz Rusije, bodo dobavitelji poiskali alternativne možnosti na trgu, napoveduje Godinova. »Del plina lahko pridobijo tudi iz Italije, ki ima dodatne neruske vire, vendar je zmogljivost prenosnega sistema iz Italije v Slovenijo na povezovalni točki Šempeter pri Gorici manjša in ne zadošča za potrebne količine plina za vse odjemalce v hladnih dneh. Plin bi lahko prevzeli tudi iz Hrvaške čez povezovalno točko Rogatec. Količine iz Hrvaške in Italije bi skupaj lahko zadoščale za porabo vseh odjemalcev v Sloveniji.«
Kakšna alternativa je utekočinjeni zemeljski plin za Evropo? Nekaj odgovorov je na twitterju nanizal Nikos Tsafos iz ameriške raziskovalne organizacije CSIS. Evropa na leto uvozi okoli 400 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, od tega iz Rusije od 175 do 200 milijard. Evropske zmogljivosti za uvoz utekočinjenega zemeljskega plina znašajo okoli 240 milijard kubičnih metrov. Vendar je velik del uvoznih zmogljivosti v Španiji in niso povezane z drugimi članicami EU. Na nekaterih območjih zmogljivosti torej omogočajo zamenjavo ruskega plina z utekočinjenim, v večjem delu Evrope pa ne. Največje izvoznice utekočinjenega plina so ZDA, Katar in Avstralija.
V skrajnem primeru lahko vlada razglasi izredne razmere
Nekatere države EU so sicer že pred časom iskale poti, kako zmanjšati odvisnost od ruskega plina, in so se preusmerile v uvoz utekočinjenega plina. Litva je svoj terminal odprla leta 2014, Hrvaška ga ima na Krku. Nemčija je zdaj – potem ko je ustavila 9,9 milijarde evrov vreden projekt Severni tok 2 – po pospešenem postopku zagnala gradnjo dveh terminalov za utekočinjeni naftni plin na obali Severnega morja, ki naj bi za dve tretjini zmanjšala odvisnost od Rusije. A dejstvo je, da je ponudba utekočinjenega plina na svetovnem trgu danes zelo omejena. Strokovnjaki pričakujejo, da se bodo količine bistveno povečale šele sredi desetletja. Do takrat bo EU tekmovala za razpoložljive količine z azijskimi odjemalci, ki že povečujejo povpraševanje in s tem dvigujejo cene v rekordne zneske.
Če se bo Slovenija znašla v hudem pomanjkanju zemeljskega plina, lahko vlada razglasi izredne razmere in prične omejevati porabo plina. Akt o načrtu za izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom določa zaporedje ukrepov. Dokler je na voljo plin, se z njim oskrbuje zaščitene odjemalce, to so gospodinjski odjemalci in osnovne socialne službe, ki niso javnoupravne in izobraževalne.
