Direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija se je, kot smo že poročali, odločil, da bodo prekinili »vsakršno poslovno sodelovanje s časnikom Mladina, vodstvo RTV Slovenija pa bo preučilo možnosti vložitve pravnih sredstev«, ker da »z razočaranjem ugotavlja, da je avtor tokratnega uvodnika v Mladini prestopil mejo kulturnega in strokovnega izražanja osebnega mnenja«. Da do prekinitve poslovnega sodelovanja sploh ne more priti, pa je Urbaniji sporočil odgovorni urednik Mladine Grega Repovž. V začetku leta je namreč poslovno sodelovanje po njegovih besedah prekinil že generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, ko ni podaljšal pogodbe o oglaševanju Mladininih medijev na Radiu Slovenija. Repovž je Urbanijo še podučil, da odpoved naročnine za 20 izvodov Mladine, če je s poslovnim sodelovanjem meril na to, »ni poslovno sodelovanje, ampak navadna naročnina«.
Vodstvo molči
O kakšnem poslovnem sodelovanju je vodstvo pravzaprav govorilo, s katerimi časniki ima javna RTV sklenjeno naročnino in ali bodo nemara prekinili vsakršno sodelovanje tudi z drugimi časniki, ki v svojem pisanju uporabljajo »sovražni govor«, smo vprašali vodstvo RTVS, a odgovora nismo prejeli. Čakamo tudi na odgovor na vprašanje, kateri del v Repovževem uvodniku je tak, da ga sankcionira 297. člen kazenskega zakonika RS (KZ-1), ki govori o sovražnem govoru.
Vprašanje je tudi, kaj za obveščenost zaposlenih na RTVS pomeni morebitna odpoved vseh ali določenega števila izvodov Mladine. Po besedah Marka Milosavljevića, profesorja novinarstva na ljubljanski fakulteti za družbene vede, je Mladina še vedno zelo pomemben, nepogrešljiv sestavni del slovenskega medijskega prostora za vsakogar, ki hoče resno spremljati slovenski družbeni in politični prostor, »kar seveda vključuje tudi novinarje, urednike in vodstvo javne radiotelevizije«.
Nedvomno ne gre za prvo odločitev Urbanije, da ustanova, kjer deluje kot direktor, z določenim medijem preprosto ne bo sodelovala. Slovenska tiskovna agencija je »vsako leto do vključno leta 2020 sklenila medsebojno letno pogodbo z Uradom vlade za komuniciranje RS (Ukomom), na podlagi katere je STA ministrstvom in vladnim službam zagotavljala dostop do svojih vsebin«, ki so bile namenjene vladni administraciji, tudi Ukomu. Ker pogodbe leta 2021 niso podpisali, so se bili na STA primorani s posameznimi ministrstvi dogovarjati individualno na podlagi enotne cenovne ponudbe za vse organe. Sodelovanje so tako vzpostavili z osmimi ministrstvi, trenutno pa si prizadevajo za sklenitev nove pogodbe z Ukomom, ki bi »na podoben način urejala dostope vseh ministrstev ter vladnih služb do vsebin STA«.
Ukom spet naročil Mladino
Z večine ministrstev so nam na vprašanje, ali je z menjavo vlade in ministrov prišlo do sprememb glede naročnin na časnike, odgovorili, da do sprememb sploh ni prišlo oziroma so bile zelo redke. Na Ukomu so povečali število naročenih izvodov časnikov Dnevnik, Delo in Večer, in sicer z 1 na 2. Poleg tega so se na novo naročili na Mladino. Urbanija seveda ni edini, ki bi Mladino discipliniral tako, da je ne bi naročali. Na ministrstvu za notranje zadeve so na vse časnike, na katere so trenutno naročeni, naročeni že vrsto let. Izjema je Mladina, ki so jo po letu in pol prekinitve ponovno naročili enajstega avgusta letos.
Da so v času prejšnje vlade težave glede naročnin na storitve STA zaznali tudi na ministrstvih, je mogoče razbrati iz odgovora ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so dejali, da trenutno uporabljajo zgolj storitve STA, ki so povezane s fotografijo, na javni servis in druge storitve pa se nameravajo ponovno naročiti jeseni.
