Kot smo poročali v drugi polovici prejšnjega meseca, so nam na ministrstvu za obrambo zatrdili, da nekdanji minister Marjan Šarec in državni sekretar Damir Črnčec med vodenjem nakupa bojnih kolesnih vozil 8x8, ki bi jih lahko kljub pretekli korupcijski aferi znova kupovali pri podjetju Patria, nista bila v nikakršnem stiku s predstavniki finskega podjetja. Na ministrstvu trdijo, da je tokrat usklajevanje vseh projektnih aktivnosti izključno v pristojnosti projektne skupine. Na obrambni resor smo poslali dodatna vprašanja o tem, na kakšen način poteka skoraj 700-milijonski nakup bojnih vozil, primarno namenjenih za misije v tujini.
»Kot smo že zapisali, nekdanji minister Marjan Šarec in državni sekretar Damir Črnčec v času postopka za nakup bojnih kolesnih vozil 8x8 nista imela nobenih pogovorov niti kakšnih drugih kontaktov s predstavniki finskega ponudnika, sta pa o delu projektne skupine obveščena v okviru svojih pristojnosti, tako kot velja tudi v drugih primerih ključnih projektov opremljanja Slovenske vojske,« pravijo na obrambnem ministrstvu. Dodajajo, da s podjetjem Patria ni bil navezan lobistični stik. Projektno skupino sicer sestavljajo strokovnjaki iz SV in z direktorata za logistiko ministrstva za obrambo. Imen nismo izvedeli. Projektno skupino je imenoval minister.
Nakup sklenjen predvidoma do konca leta
Po napovedih premierja Roberta Goloba bo pogodba za nakup sklenjena do konca leta. O nakupu je slovenski premier ob robu nedavnega vrha Nata v Washingtonu govoril tudi s finskim predsednikom Alexandrom Stubbom. Je bil poleg tega pogovora pred tem opravljen še kakšen pogovor med slovenskim in finskim političnim vodstvom na temo nakupa oklepnikov? »Nimamo podatkov o tem, da bi poleg navedenega pogovora kakšen drugi predstavnik 'slovenskega političnega vodstva' imel pogovor na temo oklepnikov,« pravijo na ministrstvu. Patria je sicer bila in je še vedno predvsem evropska obrambna industrija, ki je v večinski lasti finske države (50 odstotkov in ena delnica), preostalih 49 odstotkov pa je v lasti norveškega podjetja Kongsberg Defense & Aerospace AS, ki je mednarodna korporacija.
Spomnimo: vladna koalicija je že pred nastopom mandata sklenila, da bo odstopila od nakupa nemških oklepnikov boxer in poiskala alternativo za nakup osemkolesnikov, ki jih potrebuje za sestavo srednje bataljonske bojne skupine, kar je Natu obljubila že pred dvema desetletjema. Vlada je v zvezi s to obljubo lani dopolnila Načrt razvojnih programov 2023–2026, kamor je uvrstila nov projekt nakupa 106 vozil za 695 milijonov evrov. Kljub odmevni korupcijski aferi v preteklosti je favorit za nakup znova finsko podjetje Patria. Golobovi tokrat stavijo na nakup po sistemu vlada vladi, pri čemer trdijo, da naj bi tako bili izločeni vsi posredniki in provizije.
Nakup trd politični oreh
O postopku smo govorili z nekdanjo obrambno ministrico dr. Ljubico Jelušič. Dejala je, da projektna skupina običajno najprej naredi analizo trga in ugotovi, kateri ponudniki osemkolesnikov so trenutno na trgu in kakšne so njihove cene za specifične konfiguracije. »To niso zaključne cene, temveč ocena, koliko bi lahko konfiguracija, ki bi jo potrebovali, stala. Potem se presodi, kateri način nakupa bi bil najustreznejši – javni razpis, neposredna pogajanja ali 'vlada vladi'.« Dodala je: »Za vse te postopke se ne potrebujejo neka posebna dodatna navodila ministra ali državnega sekretarja, se jih pa vedno obvešča. To je normalno. Glede na pretekle izkušnje bi rekla, da so bili minister in oba državna sekretarja na obrambnem ministrstvu zagotovo seznanjeni z vsemi večjimi spremembami v postopku nabave osemkolesnikov, ni pa bilo potrebno nobeno posebno lobiranje, saj se večina dogovarjanja mora opraviti na strokovni ravni, med operativci. Ko bo dogovor dovolj zrel za medvladno dogovarjanje, pa bo seveda treba še kaj več postoriti na politični ravni.«
Jelušičeva meni, da politični del pogajanj ne bo tako enostaven. Možno je, da bo potrebna še kakšna potrditev v parlamentih kot v primeru nakupa vojaškega letala spartan. »Mislim pa, da to še ni nujno dogovorjen nakup. Finska vlada zagotovo dela svoje analize o tem, ali je smiselno sodelovati s Slovenijo. Kdo sploh je Slovenija in kakšna je njena diplomatska teža ali vojaška drža, da bi zanjo tvegali pogajanja za nakup? Ker smo sedaj zavezniki v Natu, nam to daje nekaj več legitimnosti v pogajanjih. Dejstvo, da je bilo prekinjenih že več pogodb, pa nam ni v prid.«
