Na ministrstvu za zdravje so omilili prepoved popoldanskega dela pri delodajalcih zunaj javne mreže, nova različica novele zakona o zdravstveni dejavnosti pa rahlja tudi nekatere druge omejitve, ki jih je predlog predvideval med javno obravnavo. Zdravstveni delavci iz javnih bolnišnic in zdravstvenih domov bodo lahko pri zasebnikih delali, če bodo v javnem zavodu zaposleni za najmanj 40 odstotkov delovnega časa, je razvidno iz zadnjih pojasnil ministrstva za zdravje, ki ga vodi Valentina Prevolnik Rupel. Pri zasebnikih bodo imeli v takem primeru sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. Meja, ki je zdravstveni delavci ob sedenju na dveh stolih ne bodo smeli preseči, bo pri 60 odstotkih delovnega časa pri zasebnikih. Iz spremenjenega predloga, ki smo ga pridobili, je razvidno, da so v zdravstvenem resorju iz besedila sočasno umaknili prvotno prepoved opravljanja samoplačniških storitev pri delu zunaj matičnega javnega zdravstvenega zavoda.
Glede na predlog, ki je bil letos jeseni v javni razpravi, bi bila pogoj za delo pri drugem delodajalcu analiza delovne obremenitve najmanj tri mesece pred odločanjem o soglasju za takšno delo, pa tudi skozi celotno obdobje veljavnosti soglasja. Različica, pripravljena konec minulega tedna, omenja samo še analizo obremenitev, ki bi zajela obdobje vsaj treh mesecev pred odločitvijo o takšnem soglasju, ne pa tudi obremenitev v času veljavnega soglasja za delo pri drugem delodajalcu.
Med pogoji za popoldansko delo pri drugih delodajalcih ostaja zahteva, da zdravstveni delavec v takem primeru ne odklanja nadurnega dela, stalne pripravljenosti, dežurstva in vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo.
Zavod, v katerem je zaposlen, bo moral v takem primeru izpolniti program, ki ga predvideva dogovor z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Med izjeme, ko bodo soglasja za popoldansko delo v javnih zavodih izdajali ne glede na omenjene kriterije, so na ministrstvu po novem dodali opravljanje zdravstvenih storitev pri javnem visokošolskem zavodu s področja zdravstva, na primer v vlogi profesorja. Enako bo veljalo tudi za okoliščine, ko zdravstveni delavec zagotavlja oskrbo na javnih prireditvah in shodih.
Najvišja cena do dvakratnika cene pri ZZZS
V novi različici predloga ministrstvo za zdravje ohranja prvotno idejo, da je treba koncesijo odvzeti, če se spremeni pravni status ali lastništvo koncesionarja. V osnovnem zdravstvu (odločitve v tem primeru sprejemajo občine) je bilo v zadnjem letu veliko prenosov koncesije s fizične na pravno osebo, je jeseni ugotavljalo ministrstvo, ki je do tovrstnih praks kritično.
V predlogu ostaja tudi možnost, da vlada ob premalo dostopnih zdravljenjih v javni mreži zaradi varovanja javnega interesa določi najvišje dovoljene cene samoplačniških storitev. Eden od pogojev za tako potezo bi bil, da lahko pomanjkanje storitev povzroči resno zdravstveno škodo. V novi različici zakona so na ministrstvu za zdravje pri tem natančnejši, kot so bili jeseni. Vlada bi najvišjo ceno za samoplačnike določila v razponu od 120 do 200 odstotkov cene, ki jo za enake storitve zagotavlja ZZZS. Pri teh odločitvah bi med drugim upoštevala stroške dela, prostorov in opreme, tržno ceno storitve, morebiten monopolen ali prevladujoč položaj izvajalcev zdravljenja in tudi vpliv na širše zdravje prebivalstva v Sloveniji. Tak ukrep bi trajal največ dvanajst mesecev, a bi ga lahko pozneje po potrebi podaljševali.
Fides o eksperimentih, glas ljudstva o nepreglednem prepletu
Do načrtov ministrstva za zdravje ostajajo kritični v zdravniških organizacijah. V sindikatu zdravnikov Fides ocenjujejo, da predlog zakonske novele še vedno ne naslavlja kadrovske podhranjenosti, neustreznega financiranja zdravstva in nestimulativnega plačnega sistema. Spremembe, ki jih prinaša, bodo po oceni sindikata še bolj obremenile zaposlene v javnih zavodih. »Slovensko javno zdravstvo si enostavno ne more več privoščiti takšnih eksperimentov,« so zapisali v sindikatu. Valentino Prevolnik Rupel pozivajo, naj nemudoma predstavi ukrepe za izboljšanje delovnih pogojev in naj v razpravo vključi vse ključne deležnike.
V iniciativi Glas ljudstva so ta teden opozorili, da novela glede na zadnje informacije ohranja nepregleden preplet javnega in zasebnega, »z zgolj nekaj blagimi omejitvami popoldanskega dela«. Če ne bodo vlada in poslanci državnega zbora odločno ukrepali, se obeta zakon, ki bo namesto obljubljene razmejitve javnega zdravstva od zasebnih interesov uzakonil ustanavljanje novih koncesionarskih bolnišnic in zdravstvenih ustanov, pričakujejo v iniciativi. Tak zakon bi še pospešil kadrovsko ropanje javnega zdravstva za zasebne dobičke, so posvarili v Glasu ljudstva.
